Jedro

Težko nadomestljiva škoda po 71. členu ZIZ je zgolj tista, ki presega škodo, ki je zajeta že v sami realizaciji izvršbe, zato se mora škoda odražati v nekih drugih dobrinah. Te pa hipotekarni dolžnik ne zatrjuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da se predlog hipotekarnega dolžnika za odlog izvršbe zavrne (I. točka izreka) in prav tako pa je zavrnilo tudi njegov predlog za ustavitev postopka ter razveljavitev izvršilnih dejanj (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil hipotekarni dolžnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sklep izpodbija v celoti.

Hipotekarni dolžnik je 10. 3. 2021 podal zahtevo za izločitev sodnice P. K. iz razloga po 6. točki prvega odstavka 70. člena ZPP o kateri je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom opr. št.: Su 87/2021 z dne 15. 3. 2021 in njegovo zahtevo zavrnilo. Ker zoper takšen sklep ni posebne pritožbe (peti odstavek 73. člena ZPP), hipotekarni dolžnik v predmetni pritožbi izpodbija tudi odločitev sodišča s katero je njegovo zahtevo za izločitev sodnice zavrnilo, torej tudi sklep Su 87/2021 z dne 15. 3. 2021. Vse bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju.

3. Pritožba je bila vročena upniku, ki je nanjo odgovoril in se obrazloženo opredelil do pritožbenih očitkov. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Hipotekarni dolžnik v zvezi s sklepom Su 87/2021 z dne 15. 3. 2021 navaja, da bi moral o njegovi zahtevi v skladu z drugim odstavkom 73. člena ZPP odločati predsednik okrožnega sodišča, ne pa namestnica predsednice okrajnega sodišča, s čimer smiselno zatrjuje absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ.

6. Takšno pritožbeno razlogovanje ni utemeljeno. Sodnica, ki vodi izvršilni postopek pred sodiščem prve stopnje je resda hkrati tudi predsednica tega sodišča, vendar hipotekarni dolžnik v svoji zahtevi z dne 10. 3. 2021 ni zahteval izločitev predsednice sodišča, torej osebe, ki v skladu s prvim odstavkom 73. člena ZPP odloča o zahtevi stranke za izločitev (sodnika), temveč je zahteval izločitev poimensko določene sodnice, ki postopa v predmetni izvršilni zadevi. Zato je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ravnalo pravilno in zakonito, ko je o zahtevi za izločitev sodnice P. K. odločila namestnica predsednice sodišča, saj sodnica sama o svoji izločitvi ne more odločiti. Bistvena kršitev pravil pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, na katero sodišče druge stopnje pazi že uradoma, zato ni podana. O izločitvi predsednika sodišča tudi sicer ne odloča predsednik okrožnega sodišča kot to še zmotno navaja pritožba, temveč predsednik (neposredno) višjega sodišča (drugi odstavek 73. člena ZPP).

7. Hipotekarni dolžnik je sklepu Su 87/2021 z dne 15. 3. 2021 očital še, da so razlogi v njem prirejeni, vendar pa določno ne pojasni v čem in zakaj naj bi bila obrazložitev prirejena oziroma zakaj ne odraža dejanskega stanja. Pavšalna navedba, da je o prirejenosti navedb mogoče sklepati po tem, da so bile vse tri dolžnikove vloge upniku vročene naenkrat, namreč ne utemeljuje takšnega zaključka, zato lahko sodišče druge stopnje na takšen splošen očitek odgovori le, da ni zaznalo nobenih prirejenih navedb ali navedb, ki ne bi odražale dejanskega stanja v predmetni zadevi. Ker sodišče druge stopnje pri presoji izpodbijanega sklepa tudi ni zaznalo nobenih kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, je pritožba v delu, ki se nanaša na Su 87/2021 z dne 15. 3. 2021, neutemeljena.

8. Ne drži, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo oziroma da izpodbijani sklep nima nobenih razlogov o tem, da je hipotekarni dolžnik vložil tožbo na nedopustnost izvršbe. Sodišče prve stopnje se je o tem opredelilo v tretji in šesti točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ko je zaključilo, da dolžnik zgolj ponavlja razloge za odlog izvršbe, ki jih je že podal v predhodnih predlogih, do katerih pa se je sodišče prve stopnje že opredelilo v predhodnih (in pravnomočnih) sklepih o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe, in sicer v sklepu z dne 25. 10. 2019, nato v sklepu z dne 6. 1. 2020 in nato še s sklepom z dne 1. 7. 2020. Sodišče druge stopnje je navedeno preverilo in v tem delu v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, saj hipotekarni dolžnik tudi v pritožbi zgolj ponavlja razloge za odlog izvršbe, na katere je že bilo izčrpno odgovorjeno v citiranih sklepih, s katerimi so bili njegovi predlogi za odlog izvršbe zavrnjeni. Zato je pritožbeni očitek o obremenjenosti sklepa z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, neutemeljen.

9. Skladno s prvim odstavkom 71. člena ZIZ lahko sodišče na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (prvi pogoj) in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku (drugi pogoj), pri čemer pa mora biti podan tudi eden izmed taksativno določenih pogojev iz prvega odstavka 71. člena ZIZ (tretji pogoj).

10. Edini pogoj za odlog izvršbe, ki ga je dolžnik izkazal v vseh petih predlogih je, da je vložil tožbo na nedopustnost izvršbe (10. točka prvega odstavka 71. člena ZIZ), ki se obravnava pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št.: I Pg 146/2019. Nenadomestljivo škodo hipotekarni dolžnik utemeljuje s tem, da bi se nepremičnina v vmesnem času, ko je v teku pravda za nedopustnost izvršbe, prodala in da bi izgubil kupnino, ki jo je plačal za nakup nepremičnine drugemu dolžniku. Vendar pa je sodišče prve stopnje že v (prvem) sklepu o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe z dne 25. 10. 2019 (na katerega se je torej sklicevalo v izpodbijanem sklepu), hipotekarnemu dolžniku pravilno pojasnilo, da je težko nadomestljiva škoda po 71. členu ZIZ zgolj tista, ki presega škodo, ki je zajeta že v sami realizaciji izvršbe, zato se mora škoda odražati v nekih drugih dobrinah, ki pa je hipotekarni dolžnik ne zatrjuje. Prav tako pa je sodišče prve stopnje v tem delu hipotekarnemu dolžniku tudi že večkrat obširno pojasnilo, da je pridobil s hipoteko že obremenjeno nepremičnino, pri kateri zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka vknjižbe hipoteke ali od 27. 3. 2017 dalje, medtem ko vknjižba njegove lastninske pravice učinkuje od 28. 11. 2017. 11. Pritožbene navedbe glede izgube kupnine, ki jo je hipotekarni dolžnik plačal za nakup nepremičnine, za ta pritožbeni postopek niso pravno relevantne, saj so lahko pomembne le v razmerju med njim in prodajalcem, zato tudi na presojo dolžnikovega predloga za odlog izvršbe ne vplivajo in sodišče druge stopnje nanje posledično ni odgovorilo.

12. Prav tako hipotekarni dolžnik z ničemer ne izkazuje tudi drugega kumulativno določenega pogoja iz prvega odstavka 71. člena ZIZ (t. j. da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku). Ne samo, da zaradi neizkazanosti verjetnosti nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode presoja tega pogoja tako ali tako ni mogoča, ampak tudi sicer zgolj s ponavljanjem splošne trditve, da upnik z odlogom izvršbe ne bo izgubil ničesar, ker ima vknjiženo hipoteko in da tečejo zakonske zamudne obresti, temu pogoju ne more zadostiti, saj za dokaz slednega ne predloži nobenega dokaza.

13. V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na posebno upravičene razloge po drugem odstavku 71. člena ZIZ, pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se morajo ti razlogi nanašati na dolžnika ali njegovo družino, ne pa na druge osebe, ki so zgolj uporabniki nepremičnine, saj ti nimajo pravice do odloga izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ, kar vse je sodišče prve stopnje pojasnilo v (drugem) sklepu o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe z dne 6. 1. 2020 na katerega se je v izpodbijanem sklepu tudi sklicevalo. Iz enakega razloga tudi sodišče druge stopnje na nadaljnje pritožbene navedbe, s katerimi upnik svoj predlog (in pritožbo) v tem delu utemeljuje, ni odgovarjalo. Odločitev sodišča prve stopnje, da se dolžnikov predlog za odlog izvršbe zavrne (I. točka izreka izpodbijanega sklepa), je posledično v celoten pravilna.

14. Hipotekarni dolžnik je še zatrjeval, da je bil nad prvim in drugim dolžnikom začet stečajni postopek, nepremičnina, ki se prodaja, pa je del stečajne mase. Zaradi tega da je prodaja predmetne nepremičnine na javni dražbi v nasprotju z oddelkom 5.8 Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Vendar tudi v tem delu sodišče druge stopnje v celoti sledi obrazložitvi sodišča prve stopnje, da nad sedanjim lastnikom nepremičnine (t. j. hipotekarnim dolžnikom) ni v teku noben postopek zaradi insolventnosti, zaradi česar se določbe ZFPPIPP v konkretnem primeru ne uporabljajo. Posledično je sodišče prve stopnje tudi predlog za ustavitev postopka ter razveljavitev izvršilnih dejanj utemeljeno zavrnilo (II. točka izreka izpodbijanega sklepa).

15. Sodišče druge stopnje je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na obrazloženo, pritožbeno uveljavljani razlogi niso podani. Sodišče druge stopnje je po tem, ko tudi uradno upoštevnih kršitev ni zasledilo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločilo, saj jih nihče ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).