Jedro

Elektronski podpis je vezan izključno na dokumente v elektronski obliki. Vloga v elektronski obliki - to je torej vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z elektronskim podpisom, se vloži tako, da se vloži v informacijski sistem sodstva, ki vložniku samodejno potrdi prejem vloge. Ker v upravnem sporu informacijski sistem sodstva (še) ni vzpostavljen, tožbe ali druge vloge v elektronski obliki ni mogoče vložiti.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Naslovno sodišče je 2. 11. 2022 prejelo po elektronski pošti dve elektronski sporočili z navedbo zadeve "Upravni spor zoper Sklep Okrožnega sodišča v Celju, z dne 13. 09. 2022, po ev. št. Bpp 988/2019 - odv. B. B. - P 60/2019.pdf" z dne 31. 10. 2022, v katerih je kot pošiljatelj navedena A. A., (v tem postopku tožnica). Iz podatkov v uvodu sporočila je razvidno, da je bilo prvo sporočilo posredovano 31. 10. 2022 ob 15.57 uri, drugo sporočilo pa 31. 10. 2022 ob 16.01 uri. Prvemu sporočilu so bile priložene tri priloge, drugemu sporočilu pa je bilo priloženo prvo sporočilo, shranjeno v zapisu datoteke .pdf in z zapisom o elektronskem podpisu. Iz vsebine sporočil izhaja, da tožnica nasprotuje sklepu Okrožnega sodišča v Celju Bpp 988/2019 z dne 13. 9. 2022, s katerim je organ za brezplačno pravno pomoč v ponovnem odločanju po izdani sodbi Upravnega sodišča RS IV U 157/2020-26 z dne 23. 11. 2021 neupravičeno priznal odvetnici B. B. v zadevi P 60/2019 52 točk oz. 38,06 EUR in predlagala, da se izpodbijani sklep razveljavi, odvetnici pa zaradi neopravljene storitve ne prizna niti ena točka. Sodišče je tako navedeni elektronski sporočili natisnilo in sprejelo v obravnavo.

2. V okviru predhodnega preizkusa je bilo ugotovljeno, da je tožba nepopolna.

3. Skladno z 31. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v primeru, da je tožba nepopolna ali nerazumljiva, zahteva predsednik senata od tožnika, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti in ga obenem pouči, kaj in kako naj popravi ter ga opozori na posledice, če tega ne stori.

4. Skladno s 105. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, je obvezna sestavina vsake vloge, ki se vloži pri sodišču, tudi podpis stranke. To velja tudi za tožbo, kar izhaja iz prvega odstavka 105. člena in 180. člena ZPP. Za izviren podpis vložnika se šteje njegov lastnoročni podpis kot tudi elektronski podpis, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu (tretji odstavek 105. člena ZPP). Vendar pa iz petega odstavka 105b. člena ZPP izhaja zahteva, da se vloga v elektronski obliki (to je vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z elektronskim podpisom) vloži tako, da se vloži v informacijski sistem sodstva, ki vložniku samodejno potrdi prejem vloge. V upravnem sporu takšen informacijski sistem sodstva ni vzpostavljen, zato tožbe v elektronski obliki in podpisane z elektronskim podpisom ni mogoče vložiti.

5. Sodišče je zato tožnico s pozivom z dne 9. 11. 2022 pozvalo, da odpravi ugotovljeno pomanjkljivost, tako da tožbo lastnoročno podpiše. Pri tem ji je pojasnilo, da lahko pomanjkljivost odpravi bodisi na način, da sodišču posreduje izvod lastnoročno podpisane tožbe bodisi da se v času uradnih ur zglasi na vpisniku Upravnega sodišča RS - Zunanji oddelek v Celju in tožbo, ki je natisnjena vložena v spis, lastnoročno podpiše. Opozorilo jo je tudi na posledico zavrženja tožbe, če pomanjkljivost ne bo odpravljena.

6. Tožnica je poziv sodišča prejela 29. 11. 2022. Nanj se je odzvala, tako da je 14. 12. 2022 posredovala sodišču po elektronski pošti dve sporočili, ki ju je sodišče prejelo istega dne. Obe sporočili sta poslani kot navadna elektronska pošta, s tem da je drugemu sporočilu priloženo prvo sporočilo kot priloga v obliki zapisa .pdf in z zapisom o elektronskem podpisu. Vsebina sporočil je, da vloga z dne 31. 10. 2022, ki je bila oblikovana v pdf obliko in podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim z digitalnim potrdilom, ki je enakovreden lastnoročnemu, ni nepopolna, kot tudi niso bile nepopolne predhodne vloge, ki jih je naslovno sodišče enako podpisane obravnavalo kot nepomanjkljive in je nanje tudi izdalo sodbe. Vloge, ki so podpisane z varnim elektronskim podpisom, overjene z digitalnim potrdilom, so enakovredne lastnoročnemu podpisu. Med drugimi tudi Ustavno sodišče RS njene vloge, poslane na elektronski naslov in podpisane z varnim elektronskim podpisom, obravnava kot podpisane. Poudarja, da ima podpis z varnim elektronskim podpisom enako pravno veljavnost in dokazno vrednost kot lastnoročni podpis na dokumentu v papirni obliki. Zakon zahteva, da je varen elektronski podpis povezan izključno s podpisnikom, ki ga je iz takšnega podpisa mogoče zanesljivo ugotoviti. Ustvarjen je s sredstvi za varno elektronsko podpisovanje, ki so pod nadzorom podpisnika in je povezan s podatki, na katere se nanaša, vsaka kasnejša sprememba je opazna. Za varnost pri elektronskem podpisovanju preko eUprave poskrbi kvalificirano potrdilo, ki povezuje podatke za preverjanje elektronskega podpisa z določeno osebo (imetnikom potrdila) in potrjuje njeno identiteto ter izpolnjuje druge zakonske pogoje, kar pomeni bistveni element varnega elektronskega podpisovanja, preverjanja podpisa in poslovanja nasploh. To dokazuje z odločbo CSD Žalec, ki je podpisana z varnim elektronskim podpisom in delom obrazložitve iz sklepa VSC Prp 23/2019. Pojasni tudi postopanje sodišča v primeru odtisa kazalca na vlogi, ki lahko v primeru dvoma o pristnosti take vloge s sklepom odredi, naj se predloži vloga z overjenim podpisom. Hkrati zahteva pridobitev izpiska vseh njenih predhodno obravnavanih vlog, podpisanih z varnim elektronskim podpisom, overjenim z digitalnim podpisom in za pridobitev dokaza, da je sodišče njene predhodno podpisane vloge z varnim elektronskim podpisom obravnavalo kot popolne in da se ugotovi oz. pojasni delovanje sodišča oz. sodnikom na sodišču, zakaj ne smejo več tako podpisane vloge obravnavati kot podpisane in popolne.

7. Obravnavana tožba skladno z veljavnimi postopkovnimi pravili v upravnem sporu ni sposobna za obravnavo.

8. V konkretni zadevi je sodišče dokument, ki predstavlja tožbo in na kateri je zapis o elektronskem podpisu, prejelo po elektronski pošti, na elektronski naslov vpisnika oz. tajništva zunanjega oddelka sodišča. Ker je sodni spis oblikovan v fizični obliki in dokumentov v elektronski obliki ni mogoče shraniti v sodni spis, je sodišče elektronsko sporočilo natisnilo in vlogo v papirni obliki vložilo v sodni spis. Tako je na dokumentu v fizični obliki sicer viden zapis o elektronskem podpisu. Vendar pa elektronski dokument s tem, ko je natisnjen, izgubi lastnosti elektronske vloge.

9. Elektronski podpis je vezan izključno na dokumente v elektronski obliki, kar izhaja iz izrecne določbe drugega odstavka 105.b člena ZPP1 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Iz petega odstavka 105b. člena ZPP nadalje izhaja zahteva, da se vloga v elektronski obliki - to je torej vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z elektronskim podpisom, vloži tako, da se vloži v informacijski sistem sodstva, ki vložniku samodejno potrdi prejem vloge.

10. Čeprav ZPP določa, da se vloga lahko vloži tudi v elektronski obliki, ni dovolj, da se pošlje sodišču na elektronski naslov sodišča, objavljen na spletni strani sodišča. Izvedba teh določb zahteva izdajo podzakonskega akta in tudi dejansko izvedbo informacijskega sistema. Čeprav je že bil sprejet Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 158/2020 z dne 2. 11. 2020), pa informacijski sistem za potrebe upravnega spora še ne obstoji.2 Ker v upravnem sporu takšen informacijski sistem sodstva (še) ni vzpostavljen, tožbe ali druge vloge v elektronski obliki ni mogoče vložiti.

11. Sodišče še pojasnjuje, da tožničina primerjava glede sprejemanja vlog pri Ustavnem sodišču za konkretno zadevo ni ustrezna, saj Ustavno sodišče postopa po drugih postopkovnih pravilih (Zakon o ustavnem sodišču, Poslovnik Ustavnega sodišča). Enako velja za navedbe glede delovanja Centra za socialno delo, saj se tam postopek vodi po Zakonu o splošnem upravnem postopku.

12. Skladno s petim odstavkom 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sodišče zavrže vlogo, če je vložnik ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo. Tudi drugi odstavek 31. člena ZUS-1 določa, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če tožnik v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, razen če spozna, da je izpodbijani upravni akt ničen. Tožnica v obravnavani zadevi torej v danem roku kljub pozivu sodišča formalne pomanjkljivosti tožbe z dne 31. 10. 2022 ni odpravila, saj je ni lastnoročno podpisala, zato je tožba ostala nepopolna in jo je s tem sklepom sodišče zavrglo.

1 Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu (vloga v elektronski obliki). 2 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 40/2019 z dne 11. 11. 2020, sklep VSL II Cp 40/2021 z dne 19. 2. 2021, sklep VSL I Cp 117/2016 z dne 30. 5. 2016.