Jedro

V razlogih pravnomočne sodbe omenjena skladnost mnenja v postopku določenega izvedenca z mnenjem pred pravdo po tožeči stranki angažirane izvedenke nima za posledico kršitve določb pravdnega postopka, saj je slednje upoštevno kot del strankinih navedb; glede na mnenji dveh pred pravdo po tožencu angažiranih izvedencev pa se navedbe obeh strank v tem delu izkažejo celo za skladne.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ponovno ugodilo zahtevku v zapuščinskem postopku na pravdo napotenih tožnikov in ugotovilo, da je oporoka F. B. (brata prvega tožnika in toženca ter strica druge in tretje tožnice), umrlega 25.7.2000, datirana z dne 13.5.2000, s katero je za dediča imenovan toženec, neveljavna; glede na tak izid postopka je tožencu naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnikov. Odločitev sodišča prve stopnje je oprta predvsem na ugotovitev, da podpis na oporoki z dne 13.5.2000 ni podpis zapustnika F. B. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo, v kateri se sklicuje na vse zakonsko predvidene revizijske razloge kot uveljavljane. Sodišču druge stopnje očita kršitve določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Ne soglaša z razlogi v izpodbijani sodbi, po katerih naj ne bi bilo bistveno, ali je izvedenec grafolog prišel do svojih ugotovitev na podlagi preiskave izvirnika oporoke ali zgolj fotokopije (češ da kažejo na osnovne elemente falsificiranja že negotovost pisca, nenavadne upočasnitve, tresenja, prekinitve in drugo), saj analiza fotokopije (namesto izvirnika) po mnenju revidenta bistveno znižuje stopnjo zanesljivosti rezultata. Sicer pa mnenja izvedenca grafologa po toženčevem prepričanju tudi ni mogoče preizkusiti "v smeri, kako je izvedenec prišel do zaključkov ter kakšno dokumentacijo je pri tem uporabil", saj v njem ni analitične obrazložitve, mnenju niso priložene listine in vzorci pisave, na katerih temelji, prav tako pa niso prikazani detajli originalne pisave in morebitnega ponaredka, opuščena pa je tudi medsebojna primerjava značilnosti ene in druge pisave - pri čemer se je izvedenec oprl na listine, ki so jih predložili tožniki in ki so bile za toženca ves čas sporne. Na vse to je slednji opozoril že v pritožbi, vendar mu sodišče druge stopnje na njegove pritožbene navedbe ni odgovorilo, temveč ga je napotilo na razloge sodbe sodišča prve stopnje, ki pa jih toženec v prvostopenjski sodbi ne najde. V nadaljevanju revizijskih navedb toženec utemeljuje očitek kršitve načela kontradiktornosti postopka z obrazložitvijo, da je bilo mnenje v pravdi postavljenega izvedenca grafologa sprejeto (med drugim tudi) s sklicevanjem na skladnost njegovega mnenja z mnenjem pred pravdo po tožeči stranki angažirane izvedenke, medtem ko nista bili po drugi strani upoštevani zunajsodni izvedenski mnenji dveh po tožencu angažiranih izvedencev, ki potrjujeta resničnost toženčevih trditev. V oporo zatrjevani bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku pa toženec ponudi sodišču druge stopnje namenjen očitek v obliki prepisa pravkar navedene zakonske določbe, čemur še dodaja, da "sodišče v sodbi najprej večkrat navede, da je izvedenec Brodarič pregledal oporoko, potem pa pove, da navedeni izvedenec sploh ni imel v rokah oporoke, pač pa je analiziral zgolj fotokopijo oporoke, kar pa za sodišče niti ne predstavlja ovire strokovnosti predmetnega izvedenskega mnenja". Toženčev glavni pritožbeni očitek, da izvedenec Brodarič ni pregledal izvirnika oporoke temveč le fotokopijo, je sodišče druge stopnje štelo za postransko okoliščino in v sodbi celo "včasih kar navaja, da je izvedenec preučil original". Takšno postopanje sodišča je po mnenju toženca povsem nerazumljivo. Predlaga spremembo pravnomočne sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka, podredno pa razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje z vrnitvijo zadeve temu sodišču v novo sojenje oziroma razveljavitev sodb sodišč obeh stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 26/99 do 90/2005) vročena tožnikom, izmed katerih sta nanjo odgovorili druga in tretja tožnica, ki sta predlagali zavrnitev revizije, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Revizija ni utemeljena. Z materialnopravnega vidika v tem postopku z revizijo pomembno vprašanje pristnosti zapustnikovega podpisa na izpodbijani pismeni oporoki pred pričami z dne 13.5.2000 (62. člen v zvezi s prvim odstavkom 64. člena Zakona o dedovanju) je dejansko vprašanje. Ugotovitve v pravnomočni sodbi, da podpis na oporoki z dne 13.5.2000 ni podpis zapustnika F. B., zato v postopku z revizijo spričo prepovedi iz določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To velja tudi za primere izpodbijanja dejanskega stanja s pomočjo očitkov procesnih kršitev, ki so le navidezni in ki vsebinsko pomenijo le grajo v postopku na prvi in drugi stopnji sprejete dokazne ocene - kar se v obravnavanem primeru nanaša na celoten sklop očitkov iz tretjega odstavka obrazložitve revizije (zadnji odstavek na njeni drugi strani z zaključkom na začetku njene tretje strani). Zato niti ni pomembno, v kolikšnem obsegu so v tem sklopu revizijskih očitkov posamična dejstva procesnopravne narave celo izkrivljena in plod očitnega sprenevedanja (obe oporoki in vse listine s primerjalnimi podpisi v prilogah spisa od A12 do A25, glede katerih toženec ni ponudil nobenega razumnega razloga, zakaj so "zanj sporne", je izvedenec grafolog uporabil za izdelavo svojega mnenja z dne 24.6.2002 v izvirniku, na podlagi dveh fotokopij listin s tudi za toženca nespornima primerjalnima podpisoma pa je izvedenec dne 6.11.2003 svoje mnenje obrazloženo nespremenjeno le dopolnil, medtem ko je sodišče druge stopnje navedlo razloge o pomenu uporabe izvirnika oziroma fotokopije za izdelavo grafološke analize le kot odgovor na pritožbene očitke in se pri tem sklicevalo na poudarjeno očitnost ponaredka, obrazloženo v strokovnem mnenju izvedenca); pomembno je, da sta sodišči prve in druge stopnje sprejeli mnenje izvedenca grafologa kot jasno, pravilno in konsistentno. Toženčeva graja, četudi bi bila v tej smeri celo utemeljena, ne bi presegla ravni nedopustnega izpodbijanja dokazne ocene sodišč prve in druge stopnje. Upoštevna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki bi jo bilo mogoče uveljaviti kot revizijski razlog, bi bila podana le, če sodišči kljub ugotovljenim pomanjkljivostim mnenja in pomislekom ne bi opravilo postopka, ki ga določata drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP. Uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP utemeljuje toženec z očitkom, da je bilo mnenje v pravdi postavljenega izvedenca grafologa sprejeto (med drugim) s sklicevanjem na skladnost njegovega mnenja z mnenjem pred pravdo po tožeči stranki angažirane izvedenke, medtem ko nista bili po drugi strani upoštevani zunajsodni izvedenski mnenji dveh po tožencu angažiranih izvedencev, ki da potrjujeta resničnost toženčevih trditev. V razlogih sodb sodišč obeh stopenj je bilo že pojasnjeno, da mnenje pred pravdo po tožeči stranki angažirane izvedenke (spričo stroge formaliziranosti izvedbe dokazovanja z izvedenci glede na določbe 243. - 256. člena ZPP) v tem postopku ni imelo neposredne dokazne vrednosti, da nanj ni bilo mogoče opreti odločitve in da je prav zato sodišče v pravdi izvedlo dokaz s sodno določenim izvedencem. V razlogih pravnomočne sodbe omenjena skladnost mnenja tako določenega izvedenca z mnenjem pred pravdo po tožeči stranki angažirane izvedenke nima za posledico kršitve določb pravdnega postopka, saj je slednje upoštevno kot del strankinih navedb; glede na mnenji dveh pred pravdo po tožencu angažiranih izvedencev pa se navedbe obeh strank v tem delu izkažejo celo za skladne, saj tudi oba po tožencu angažirana izvedenca potrjujeta, da oporoke z dne 23.7.1996 in oporoke z dne 13.5.2000 ni podpisala ista oseba. Revizijskega očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP toženec ne more uspešno uveljaviti s prepisom besedila iz te zakonske določbe, medtem ko je vsebinski odgovor nanj impliciran v doslej že nanizanih razlogih te sodbe. Ker se po obrazloženem izkaže, da uveljavljani revizijski razlogi, ki bi bili upoštevni kot taki, niso podani, in ker velja enako tudi za po uradni dolžnosti upošteven revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava (371. člen ZPP), je bilo treba revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti. Odločanje o stroških revizijskega postopka je odpadlo, ker ti niso bili priglašeni.