Jedro

Znanstvo z izvedenko je bilo tožencu brez dvoma prezentno že takoj, ko je bila konkretna izvedenka imenovana. Če je menil, da njuno znanstvo ni razlog, zaradi katerega bi dvomil v njeno nepristranskost, te ocene ne more spremeniti po tem, ko je izvedenka podala (zanj neugodno) mnenje oziroma tega ne more uspešno prikazati v smislu, da je šele naknadno izvedel za razloge za njeno pristranskost (izločitev). Takšna argumentacija bi pomenila zlorabo instituta izločitve izvedenca.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožencu naložilo povrnitev 1150,85 EUR stroškov postopka, ki jih je zakrivil za izdelavo izvedenskega mnenja; obrazložilo je, da mnenja ne bo moglo upoštevati, ker je toženec navedel okoliščine, ki zbujajo dvom v nepristranskost izvedenke, a šele po tem, ko je ta svoje mnenje že podala.

2. Proti sklepu se toženec pritožuje in predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da si ni mislil, da bo znanstvo z izvedenko vplivalo na njeno nepristranskost, to je ugotovil šele po izdelavi njenega mnenja, zato je to njena krivda in ne njegova. Njeno izločitev lahko zahteva vse do konca glavne obravnave. Poleg tega je bil v času postavitve izvedenke še brez pooblaščene odvetnice, sam pa je prava neuk. Sploh pa je postopek v interesu obeh strank, zato je pravično, da krijeta vsak polovico stroškov. Za narok pa pooblaščenec sploh ni upravičen zahtevati stroške še posebej.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Izvedenec je lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik (1. odst. 247. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP), torej v skladu s 6. tč. 70. čl. ZPP tudi, če so podane [druge] okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Stranka mora zahtevati izločitev izvedenca, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. Če je sodišče pred določitvijo izvedenca dalo stranki možnost, da se izjavi, se mora stranka ob tej priložnosti izjaviti o izločitvi. Če se izvedenec postavi zunaj glavne obravnave, pa stranka ni imela možnosti, da se izjavi, sme stranka zahtevati njegovo izločitev v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca (2. odst. 247. čl. ZPP). Če zve stranka za razlog izločitve šele potem, ko je izvedenec že opravil izvedensko delo, in zaradi tega ugovarja zoper izvedensko delo, ravna sodišče, kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana, preden je izvedenec opravil svoje delo (6. odst. 247. čl. ZPP).

6. Ni sporno, da je pritožnik navedbe o pristranskosti izvedenke podal šele po tem, ko je le-ta že podala svoje mnenje, in ob tem navedel razloge, zaradi katerih ocenjuje, da je bila izvedenka pristranska. Ti so v tem, da sta se z izvedenko že predhodno poznala, in sicer iz časa njegove specializacije v letu 2008. 7. Pritožnik nima prav, ko navaja, da je šele po izdelavi izvedenskega mnenja izvedel za te razloge, saj ne navaja, da je šele takrat ugotovil, da se z izvedenko poznata. Znanstvo z izvedenko mu je bilo torej brez dvoma prezentno že takoj, ko je bila konkretna izvedenka, ga. N. H., imenovana. Če je menil, da njuno znanstvo ni razlog, zaradi katerega bi dvomil v njeno nepristranskost, te ocene ne more spremeniti po tem, ko je izvedenka podala (zanj neugodno) mnenje oziroma tega ne more uspešno prikazati v smislu, da je šele naknadno izvedel za razloge za njeno pristranskost (izločitev). Takšna argumentacija bi pomenila zlorabo instituta izločitve izvedenca.

8. Zato ni dopustno ravnati po navedenem 6. odst. 247. čl. ZPP (kot da je bila izločitev zahtevana pravočasno). Sodišče prve stopnje naj torej toženčeve pripombe na izvedensko delo presodi ustrezno kritično. Šele če bi utemeljeno podvomilo v pravilnost mnenja oziroma ocenilo, da gre v njem za take pomanjkljivosti, ki se jih ne da odpraviti niti z zaslišanjem izvedenke (3. odst. 254. čl. ZPP), naj obvelja dokazni sklep o postavitvi novega izvedenca, kar pa verjetno ne bi bilo možno pripisati krivdi toženca. V nasprotnem primeru postavitev novega izvedenca ni utemeljena, saj ni razloga, da se sodišče prve stopnje ne bi oprlo na že podano mnenje izvedenke N. H..

9. Izkaže se, da stroškov za izvedensko delo izvedenke N. H. ni krivdno povzročil toženec, pač pa gre za stroške, nastale v dokaznem postopku, ki bodo delili usodo vseh drugih, za postopek potrebnih stroškov.

10. Na podlagi obrazloženega je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti (3. tč. 365. čl. ZPP) in se do ostalih očitkov pritožnika ni bilo treba opredeliti.