22. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Študentske organizacije Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Maribor, in Dominika Mastena, Polenšak, na seji 22. septembra 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in četrtega odstavka 3. člena Zakona o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94 in 59/19) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti:

– tretjega odstavka 3. člena Zakona o skupnosti študentov ter

– 1. in 2. člena, drugega in petega do trinajstega odstavka 3. člena ter 4. do 14. člena Zakona o skupnosti študentov se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A

Pobudnika izpodbijata celoten Zakon o skupnosti študentov (v nadaljevanju ZSkuS), posebej pa 3. člen ZSkuS. Zakon naj bi bil v neskladju s 14. in 42. členom Ustave, ker določa obvezno članstvo vseh študentov v Študentski organizaciji Slovenije (v nadaljevanju ŠOS), hkrati pa naj bi dajal možnost sodelovanja pri upravljanju, odločanju in razdeljevanju denarja le študentom treh večjih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Primorske univerze). Študenti naj ne bi imeli pravnega sredstva za včlanitev ali izstop iz študentskih organizacij, zato naj bi bila kršena pravica iz 25. člena Ustave in 13. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Zakon naj bi bil v neskladju z 42. členom Ustave, ker naj ne bi omogočal obstoja študentskih organizacij, ki so obstajale že doslej, ter nastajanja, ustanavljanja ali obstoja študentskih organizacij, razen tistih, ki jih ustanovi ŠOS. Pobudnika zatrjujeta, da je 3. člen ZSkuS nejasen, ker naj bi bili mogoči dve razlagi, in sicer, (1) da obstajajo študentske organizacije že po samem zakonu in (2) da ŠOS odloča o obstoju in ustanovitvah drugih študentskih organizacij, obe razlagi pa naj bi bili neskladni z 42. členom Ustave. Člen 3 ZSkuS naj bi bil v neskladju z 2. in 3. členom Ustave, ker določa, da so študentske organizacije "javne osebe javnega prava," in jim daje moč in pristojnost razdeljevanja javnega denarja, hkrati pa naj izvoljena oblast in ljudstvo ne bi imela nadzora ter vpliva na upravljanje in na odločitve. Prva pobudnica svoj pravni interes utemeljuje s tem, da je že več kot 20 let vpisana v register pravnih oseb kot študentska organizacija. Navaja, da ni in ne želi biti del Študentske organizacije Univerze v Mariboru (v nadaljevanju ŠOUM) ali ŠOS, ker ne želi biti del študentskega organiziranja, ki ga javnost šteje za pokvarjeno in koruptivno ter brez ugleda. Izpodbijani zakon naj bi onemogočal, da bi prva pobudnica obstajala ločeno od ŠOS in ŠOUM ter konkurirala za člane (študente). Pobudnika menita, da bi pravni red moral omogočiti vzporedno obstoj več ločenih študentskih organizacij, tako da bi imeli študenti možnost izbire, člani katere študentske organizacije želijo biti. S tem pa bi prva pobudnica lahko pridobivala javna in "kvazi-javna" denarna sredstva, s katerimi sedaj razpolaga ŠOS. Drugi pobudnik navaja, da je študent in član prve pobudnice. Zatrjuje, da mu izpodbijani zakon odreka pravico, da se z drugimi študenti združuje pri prvi pobudnici, in mu onemogoča, da izstopi iz članstva ŠOS in ŠOUM. Zakon naj bi omogočal, da ŠOS ukine prvo pobudnico, s tem pa naj bi drugemu pobudniku kratil pravico do združevanja. Drugi pobudnik navaja, da ne more izstopiti iz ŠOUM in ŠOS, ker je po samem zakonu obvezni član. Zatrjuje neskladje z 2., 3., 14., 33. in 42. členom Ustave ter kršitev 11. in 13. člena EKČP in 1. člena Prvega protokola k EKČP.

B

2.Pobudnika trdita, da izpodbijata ZSkuS v celoti, hkrati pa navajata, da izpodbijata 3. člen tega zakona. Iz njunih navedb izhaja, da ne izpodbijata 3. člena ZSkuS v celoti, temveč po vsebini zatrjujeta protiustavnost prvega, tretjega, četrtega in sedmega odstavka 3. člena ZSkuS. Ustavno sodišče je zato štelo, da pobudnika izpodbijata prvi, tretji, četrti in sedmi odstavek 3. člena ZSkuS ter vse ostale določbe ZSkuS.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko da, kdor izkaže pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijani tretji odstavek 3. člena ZSkuS določa, da so organizacijske oblike povezovanja v ŠOS študentske organizacije visokošolskih zavodov, študentske organizacije višjih strokovnih šol, študentske organizacije lokalnih skupnosti in interesne oblike povezovanja študentov, ki za pridobitev statusa organizacijske oblike ŠOS izpolnjujejo pogoje, določene v tem zakonu in aktih ŠOS. Drugi pobudnik, ki je študent, nima pravnega interesa za izpodbijanje tretjega odstavka 3. člena ZSkuS, ki se nanaša na študentske organizacije, ki so organizacijske oblike povezovanja v ŠOS. Prva pobudnica, ki je študentska organizacija, pa niti ne trdi in tudi ne izkaže, da ima status organizacijske oblike, ki se povezuje v ŠOS, zato navedena določba nanjo ne učinkuje. Sicer pa iz pobude izhaja, da prva pobudnica ne želi biti del ŠOS, temveč si prizadeva doseči participacijo pri finančnih sredstvih, ki jih ŠOS pridobiva na podlagi izpodbijanega zakona. Tega pa prva pobudnica z izpodbijanjem tretjega odstavka 3. člena ZSkuS ne more doseči. Splošen in abstrakten pravni interes, ki se kaže v nestrinjanju z izpodbijano ureditvijo in s predlogi, da se to področje pravno drugače uredi, za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane ureditve tudi ne zadošča.[1]

5.Glede na navedeno pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 3. člena ZSkuS, zato je Ustavno sodišče njuno pobudo v tem delu zavrglo (prva alineja 2. točke izreka).

6.Ne glede na to, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vsebinski preizkus pobude za izpodbijanje prvega in četrtega odstavka 3. člena ZSkuS, lahko Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja (drugi odstavek 26. člena ZUstS). Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Ustavno sodišče je že presojalo, ali zakonsko predpisano obvezno članstvo v določeni obliki združevanja pomeni poseganje v svobodo združevanja iz drugega odstavka 42. člena Ustave (odločba št. U-I-290/96 z dne 11. 6. 1998, Uradni list RS, št. 49/98, in OdlUS, VII, 124, odločba št. U-I-305/94 z dne 3. 4. 1997, Uradni list RS, št. 23/97, in OdlUS VI, 44, odločba št. U-I-137/93 z dne 2. 6. 1994, Uradni list RS, št. 42/94, in OdlUS III, 62, sklep št. U-I-48/92 z dne 11. 2. 1993, Uradni list RS, št. 12/93, in OdlUS II, 15, ter odločba št. U-I-155/07 z dne 9. 4. 2009, Uradni list RS, št. 32/09, in OdlUS XVIII, 17). Sprejelo je stališče, da zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih oseb, da se svobodno združujejo, ki je na splošno zagotovljena v drugem odstavku 42. člena Ustave. Glede na navedeno tudi izpodbijana prvi in četrti odstavek 3. člena ZSkuS, ki določata obvezno članstvo študentov v ŠOS in študentski organizaciji visokošolskega zavoda, ne segata na področje, ki ga varuje drugi odstavek 42. člena Ustave. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda v tem delu tudi ne odpira drugih pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrnilo (1. točka izreka), pri tem pa se do procesnih predpostavk za obravnavo pobude ni opredelilo.

7.Pobudnika izpodbijata tudi ostale določbe ZSkuS (tj. 1. in 2. člen, drugi in peti do trinajsti odstavek 3. člena ter 4. do 14. člen). Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa ZUstS. Ta v drugem odstavku 24.b člena določa, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati navedbo členov predpisa, ki se z njo izpodbijajo, in navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s prvo in tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Obravnavana pobuda zahtevanih sestavin, kolikor pobudnika izpodbijata sedmi odstavek 3. člena in vse ostale omenjene določbe ZSkuS (razen glede izpodbijanega prvega, tretjega in četrtega odstavka 3. člena ZSkuS), ne vsebuje, zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo (druga alineja 2. točke izreka).

C

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

dr. Rok Čeferin Podpredsednik

[1]Glej npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-423/20 z dne 22. 12. 2020, 6. točka obrazložitve.