Jedro

Ker je tožnik vložil zahtevo za povrnitev stroškov zastopanja 10. 7. 2023, torej po 26. 4. 2023, bi morala tožena stranka uporabiti trenutno veljavni peti odstavek 17. člena ZOdv, ki ne daje več podlage za odmero nagrade v polovični višini, kot bi tožniku pripadal po OT.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, izpodbijana II. točka izreka sklepa Okrožnega sodišča v Kopru, Bpp 564/2023 z dne 12. 9. 2023 se odpravi, in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožniku odmerila nagrado in stroške zastopanja v višini 580,43 EUR (I. točka izreka). V presežku je bil predlog tožnika zavrnjen (II. točka izreka). Priznani znesek se nakaže na transakcijski račun tožnika v 30 dneh po prejemu računa na sodišče (III. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, Bpp 564/2023 z dne 15. 6. 2023 dodeljena redna brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev odgovora na odgovor Vrhovnega državnega tožilstva KtV/13663/2022 NH z dne 5. 6. 2023 na zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevi Vrhovnega sodišča RS I Ips 51099/2022, od 14. 6. 2023 dalje. Za izvajanje BPP je bil določen tožnik. Tožena stranka pojasnjuje, da je tožniku za opravljene storitve do dne 26. 4. 2023 obračunalo po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT), veljavni v času, ko je izvajalec BPP storitve oziroma delo opravil. Za storitve in pripadajoče stroške, opravljene po 26. 4. 2023 pa je sodišče tožniku obračunalo po Zakonu o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (ZOdv-G), ki je stopil v veljavo 26. 10. 2022 in se je v celoti začel uporabljati 26. 4. 2023. Tožniku je tožena stranka priznala nagrado za odgovor z dne 14. 6. 2023 po tar. št. 11/4 v zvezi s tar. št. 10/3 OT v višini 900 točk, pri čemer v skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv tožniku pripada polovični znesek, to je 450 točk. Za sestanek v ZPKZ dne 6. 7. 2023 po tar. št. 39/1 OT mu je priznala 50 točk, za urnino za navedeni sestanek dne 6. 7. 2023 mu je po četrtem odstavku 6. člena OT priznala 120 točk, za potne stroške za navedeni sestanek za dvakrat po 106 kilometrov po 0,43 EUR mu je po 10. členu OT priznala 91,16 EUR ter za materialne izdatke po tretjem odstavku 11. člena OT mu je priznala 21 točk, kar skupaj z 22 % DDV znaša 580,43 EUR. Tožena stranka tožniku ni priznala stroškov, ki so bili priglašeni v nasprotju z OT in ZOdv. Pojasnjuje, da je tožnik storitve opravil v času od meseca junija 2023 do julija 2023, torej tudi v času veljavnosti ZOdv (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 - odl. US, 24/01, 111/05 odl. US, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 - odl. US, 46/16, 36/19), ki je v petem odstavku 17. člena določal, da je odvetnik, postavljen po odločbi BPP upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. Novi ZOdv-G v spremenjenem petem odstavku 17. člena določa, da so v primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru izvajanja BPP dogovori med odvetnikom in stranko po drugem odstavku 17. člena nični. Sklicuje se na 3. člen ZOdv-G, ki določa, da se spremenjeni peti odstavek 17. člena ZOdv začne uporabljati šest mesecev od uveljavitve zakona. Če bi sodišče tožniku priznalo celotno nagrado tudi za storitve, opravljene pred 26. 4. 2023, bi s tem kršilo prepoved retroaktivnosti. Pojasnjuje, da uporaba zakona ne sme biti odvisna od tega kdaj se vloži zahtevek, temveč od tega, kdaj so opravljene storitve. Tožena stranka tožniku tudi ni priznala nagrade za posvet s stranko v ZPKZ Koper s kilometrino in nagrade za odsotnost iz pisarne dne 3. 4. 2023 in 13. 6. 2023, ker je bilo dejanje opravljeno izven obdobja, ki ga zajema odločba o odobreni BPP. Tožniku tudi ni priznala nagrade za študij spisa v smislu tar. št. 43 OT, temveč je kot spremljajoča storitev zajeta v priznani nagradi za pravno svetovanje in zastopanje. Tožniku tudi ni priznala nagrade za dopis ZPKZ in končno poročilo stranki s priglašenimi potnimi stroški, saj gre za dejanja izven obsega dodeljene BPP.

3.Tožnik izpodbija zavrnilni del izpodbijanega sklepa. Navaja, da je s stranko komuniciral v angleškem jeziku, zato mu gre 100 % dodatek. Tožena stranka ni nagrade odmerila v 30 dneh, zato bi mu morala priznati tudi zamudne obresti od poteka 30 dnevnega roka. Tožnik meni, da je tožena stranka napačno odmerila nagrado odvetnika, ker je tožnikovo nagrado prepolovila, saj ni upoštevala novele ZOdv-G, po kateri se ponovno odmerja celotna nagrada, pri čemer je pomemben dan oddaje stroškovnika na sodišču. Navaja, da je stranka želela več posvetov in priprave obrambe. Tožnik je pripravil tudi končno poročilo, kar pa mu tožena stranka ni priznala. Prav tako mu neutemeljeno ni bila priznana priprava dopisa za ZPKZ Koper glede evidence o obiskih. Sklicuje se tudi na več vlog in obiskov v ZPKZ Koper, ki mu niso bili priznani. Upravičenec do BPP je imel več dokaznih predlogov tudi iz tujine. Navaja, da je za uporabo spremenjenega petega odstavka 17. člena ZOdv pomemben datum vložitve stroškovnika na sodišče. Zato meni, da mu pripada celotna nagrada po OT. Sklicuje se tudi na spremenjeno Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, zaradi česar bi morala tožena stranka tožniku obračunati višjo kilometrino. Upravičenec do BPP je bil obtožen po tretjem in šestem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zato znaša osnovna nagrada 1000 točk. Sklicuje se tudi na pojasnila Ministrstva za pravosodje, iz katerih naj bi izhajalo, da je za uporabo spremenjenega petega odstavka 17. člena ZOdv ključno, kdaj odvetnik na sodišče predloži stroškovnik. Tožena stranka mu neutemeljeno ni priznala nagrade v skupni višini 2.078,00 EUR. Navaja tudi, da je bil diskriminiran, da mu je bila kršena ustavna pravica iz 14. člena Ustave RS. Izpodbijan sklep je neobrazložen. Sodišču predlaga, da izpodbijan sklep v zavrnilnem delu odpravi, ter prizna tožniku priglašeno nagrado oziroma podrejeno, da izpodbijan sklep v zavrnilnem delu odpravi ter vrne zadevo v ponovni postopek istemu organu. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

5.Tožba je utemeljena.

6.Sodišče uvodoma pojasnjuje, da tožnik v tožbi po vsebini izpodbija zgolj II. točko izreka izpodbijanega sklepa oziroma zavrnilni del izpodbijanega sklepa, zato je sodišče štelo, da tožnik izpodbija sporni upravni akt le v tem obsegu.

7.V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Kopru Bpp 564/2023 z dne 15. 6. 2023 določen za izvajanje BPP upravičencu, in sicer za sestavo in vložitev predloga odgovora na odgovor Vrhovnega državnega tožilstva KtV/13663/2022 NH z dne 5. 6. 2023 na zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevi Vrhovnega sodišča RS I Ips 51099/2022, od 14. 6. 2023 dalje. Sporno ostaja le vprašanje začetka uporabe novele ZOdv-G in zavrnitev nagrade za študij spisa, končno poročilo, kilometrino in dopis ZPKZ.

8.Prej veljavni ZOdv (v veljavi do 25. 4. 2023) je v petem odstavku 17. člena določal, da odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja BPP so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični. Novela ZOdv-G je spremenila peti odstavek 17. člena ZOdv tako, da so v primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru izvajanja storitve BPP morebitni dogovori med odvetnikom in stranko po drugem odstavku tega člena nični.

9.Sodišče ugotavlja, da prehodna določba 3. člena ZOdv-G zamika uporabo spremenjenega petega odstavka 17. člena ZOdv za šest mesecev od uveljavitve ZOdv-G, saj je zaradi finančnih posledic, ki jih prinaša novela zakona in zadevajo državni proračun, treba za izvajanje te določbe zagotoviti ustrezna finančna sredstva. Prehodna ureditev ZOdv‑G ne določa, da bi se storitve, ki so bile opravljene pred začetkom uporabe ZOdv-G, o njihovi odmeri pa bo sodišče odločalo po začetku uporabe ZOdv-G, obračunavale po do tedaj veljavnih predpisih. To posledično pomeni, da je za uporabo spremenjenega petega odstavka 17. člena ZOdv odločilno, kdaj odvetnik na sodišče priglasi stroške (vloži stroškovnik), na podlagi česar sodišče odloča o odmeri stroškov za odvetniške storitve.

10.Po presoji sodišča je z vidika odmere stroškov postopka bistven trenutek, ko sodišče prejme stroškovnik s strani odvetnika. Kot izhaja iz obširne sodne prakse, šele takrat nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki. Če torej sodišče prejme stroškovnik, ko se že začne uporabljati spremenjena določba petega odstavka 17. člena ZOdv (26. april 2023), ali pozneje, bo sodišče pri odmeri stroškov za odvetniške storitve odločalo po ZOdv- G in bo odvetnik za opravljene storitve, ki jih bo priglasil v stroškovniku, upravičen do plačila v celotnem znesku po OT.

11.Ker je v obravnavanem primeru tožnik vložil zahtevo za povrnitev stroškov zastopanja 10. 7. 2023, torej po 26. 4. 2023, bi morala tožena stranka po presoji sodišča pri izdaji izpodbijanega sklepa uporabiti trenutno veljavni peti odstavek 17. člena ZOdv, ki ne daje več podlage za odmero nagrade v polovični višini, kot bi tožniku pripadal po OT. Sodišče tudi ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa sama s sabo v nasprotju, saj iz slednje izhaja, da je tožnik storitve opravil v času od junija 2023 do julija 2023, torej v času ko se je že uporabljal ZOdv-G. Glede na navedeno pa tožena stranka ni imela podlage za uporabo prej veljavnega petega odstavka 17. člena ZOdv. Ker je bilo treba tožbi ugoditi že iz navedenega razloga, se sodišče do ostalih tožbenih razlogov ni opredeljevalo.

12.Ker je toženka pri izdaji izpodbijanega sklepa nepravilno uporabila materialno določbo petega odstavka 17. člena ZOdv je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo v II. točki izreka na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter v tem (zavrnilnem) delu zadevo, v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1, vrnilo toženki v ponovni postopek. Toženka bo morala pri ponovnem odločanju upoštevati četrti odstavek 64. člena ZUS-1.

13.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1.

K II. točki izreka

14.Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo v izpodbijanem delu, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je tožnika v tem postopku zastopal odvetnik, je po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičen do povrnitve stroškov v višini 285,00 EUR, kar skupaj z 22 % DDV znaša 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

-------------------------------

1Glej sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Psp 53/2024 z dne 12. 6. 2024.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o odvetništvu (1993) - ZOdv - člen 17, 17/5 Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (2022) - ZOdv-G - člen 3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.