Jedro

Če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP odločil, da je tožnica dolžna povrniti sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči, na podlagi odločbe istega organa z dne 25. 5. 2010 v višini 933,16 EUR, v roku 30 dni od prejema te odločbe, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (1. točka izreka), določil način plačila (2. točka izreka), in še odločil, da v primeru, če v skladu s petim odstavkom 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožnica prostovoljno ne plača dolgovanega zneska v roku, določenem v 2. točki izreka predmetne odločbe, pristojni davčni organ na predlog organa za BPP izvrši odločbo po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, pri čemer je odločba pristojnega organa za BPP izvršilni naslov (3. točka izreka). V obrazložitvi je organ navedel, da je bila tožnici z odločbo istega organa z dne 25. 5. 2010 dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu P 218/2010. Navedeni postopek je pravnomočno končan, iz sodbe in sklepa Okrajnega sodišča z dne 5. 4. 2011 pa je razvidno, da je toženka A. dolžna tožnici plačati znesek v višini 3.200,00 EUR s tam navedenimi pripadki ter 691,90 EUR pravdnih stroškov. Iz naslova BPP je bilo sodnemu izvedencu izplačanih 933,16 EUR na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Novem mestu, št. P 218/2010 z dne 10. 3. 2011. Po pozivu organa v zvezi s pridobljenim premoženjem je tožnica potrdila prejem odškodnine v višini 3.200,00 EUR, da pa ni seznanjena glede izplačila stroškov postopka odvetnici. Organ je ugotovil, da je tožnica uspela v postopku in pridobila premoženje v višji vrednosti, kot znaša skupna vrednost izplačila iz sredstev za BPP. Zato je na podlagi 48. člena ZBPP dolžna povrniti celotni znesek, izplačan izvedencu v višini 933,16 EUR.

2. Tožnica je v tožbi navedla, da ne razume, zakaj mora znesek vrniti, s tožbo pa je prosila za oprostitev vračila, ker živi kot mati samohranilka z dvema hčerkama v socialnem stanovanju, njen prihodek pa je socialna pomoč, ki trenutno znaša 290,39 EUR. Smiselno je predlagala ugoditev tožbi, odpravo odločbe in oprostitev vračila.

3. Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona (prvi odstavek 48. člena ZBPP).

6. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bila tožnici v pravdnem postopku, za katerega ji je bila odobrena BPP, prisojena odškodnina v znesku 3.200,00 EUR, dosojeni pa so ji bili tudi pravdni stroški v višini 691,90 EUR iz naslova odvetniških storitev, ki niso bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči ter so bili nakazani neposredno pooblaščenki tožnice v postopku. Prav tako ni sporno, da je bil v omenjenem pravdnem postopku izdan sklep o izvedenini v znesku 933,16 EUR izvedencu dr. A.A., ki pa je bil plačan iz naslova oziroma sredstev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja tudi, da je tožnica na poziv organa odgovorila, da je prejela navedeno odškodnino, ne pa pravdnih stroškov iz naslova odvetniških storitev.

7. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, ki med strankama ni sporno, je tudi po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, saj je tožnica v postopku uspela in pridobila premoženje v višji vrednosti v primerjavi s stroški, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. Sodišče se zato sklicuje tudi na razloge, s katerimi je organ za BPP svojo odločitev utemeljil (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1).

8. V zvezi s tožbenimi navedbami, s katerimi tožnica opisuje svojo finančno stisko in prosi za oprostitev vračila, pa sodišče pojasnjuje, da sicer njeno stisko razume, vendar pa te okoliščine za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe niso pravno pomembne, torej na drugačno odločitev ne morejo vplivati. So pa te okoliščine, ki jih tožnica našteva v tožbi (da je mati samohranilka z dvema hčerkama, da živijo v socialnem stanovanju in da tožnica kot edini dohodek prejema denarno socialno pomoč), lahko podlaga za dogovor o načinu vračila teh sredstev. Organ za BPP je namreč v izpodbijani odločbi pojasnil tudi, da lahko s tožnico na njen predlog na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZBPP sklene pisni dogovor o načinu vračila, pri katerem se upošteva višina lastnega dohodka tožnice in njen socialni položaj.

9. Glede na povedano je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.