Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče izreče ukrep nadzorovane obravnave, če so podani pogoji iz druega odstavka 80. člena ZDZdr.
Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nasprotni udeleženec sprejme v nadzorovano obravnavo za dobo šestih mesecev, ki začne teči z dnem odpusta iz PB Vojnik. Imenovalo je koordinatorja nadzorovane obravnave z določenimi nalogami. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je nasprotni udeleženec na zdravljenju v PB Vojnik, ta ustanova pa je tudi predlagala vključitev nasprotnega udeleženca v nadzorovano obravnavo. Nato je ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji iz drugega odstavka 80. člena ZDZdr za sprejem v nadzorovano obravnavo. Ugotovilo je, da se nasprotni udeleženec že sedmič zdravi v PB Vojnik, vedno prostovoljno. Nasprotni udeleženec je priznal, da je predpisana zdravila jemal v nasprotju s predpisano terapijo. Izvedenec je podal mnenje, da ima nasprotni udeleženec hudo trajno obliko duševne motnje paranoidno shizofrenijo. V svoji aktivni fazi ta duševna motnja popolna izkrivi stik z realnostjo in mu onemogoča, da bi obvladoval svoje vedenje. Zaradi te duševne motnje je že hudo škodoval svojemu zdravju. Izpolnjuje vse kriterije za vključitev v nadzorovano obravnavo. Neredno uživa zdravila, jih opušča, ob tem pa se še samozdravi z uživanjem psihoaktivnih snovi in s tem hudo škoduje svojemu zdravju. Navedeno ogrožanje zdravja je posledica njegove duševne motnje. Do svoje bolezni in zdravstvenega stanja je nekritičen. Iz mnenja izvedenca izhaja, da se lahko zdravi v domačem okolju. Sodišče je zaključilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za ukrep zdravljenja v nadzorovani obravnavi za dobo šestih mesecev. Imenovalo je koordinatorja nadzorovane obravnave.
2. Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec po pooblaščenki, pritožuje se tudi sam z laično pritožbo.
3. V pritožbi po pooblaščenki pa nasprotni udeleženec meni, da niso podani vsi pogoji za vključitev v nadzorovano obravnavo. Nasprotni udeleženec se zaveda svoje bolezni, vidi, kje so težave in se zaveda, da mora zdravila jemati. Pomirja ga fizična aktivnost in redno gibanje. V pritožbi pojasnjuje, da niti v času aktivne faze njegove bolezni ni nikoli ogrožaj svoje ali tuje življenje ali zdravje oziroma povzročal hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Gre zgolj za navedbe izvedenca, ki niso podprte z drugimi dokazi, saj iz dokumentacije ni razvidno, da bi nasprotni udeleženec ogrožal sebe. Prav tako ni ogrožal premoženja, ne svojega in ne tujega. Sodišče je tudi napačno ugotovilo dejansko stanje. Po mnenju nasprotnega udeleženca, v konkretnem primeru niso izpolnjeni vsi pogoji, saj ni podana 3. alineja drugega odstavka 80. člena ZDZdr, zaradi česar nasprotnega udeleženca ni mogoče vključiti v ukrep nadzorovane obravnave.
4. V laični pritožbi pa nasprotni udeleženec opisuje potek svoje dosedanje bolezni. Navaja, da se je res zdravil že sedem krat. Sedaj nima znakov halucinacij, prividov ali prisluhov. Nima psihičnih težav, ne ve pa na kakšen način bi obvladoval zdravila. Mnenja je, da bi bila rešitev, da je fizično aktiven in da bo ponoči lahko spal. 5. Pritožbi nista utemeljeni.
6. Po drugem odstavku 80. člena ZDZdr je zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi dopustno, če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, če se je že zdravila zaradi duševne motnje pri izvajalcu zdravljenja duševnih motenj, če je ogrožala svoje življenje ali življenje drugih, ali če je huje ogrožal svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju. Vse te pogoje pa je po presoji sodišča druge stopnje ob obravnavanju obeh pritožb, sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in s tem tudi ni podan pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenca in zdravstvene dokumentacije ugotovilo, da ima nasprotni udeleženec hudo trajno obliko duševne motnje paranoidne shizofrenije. Nasprotni udeleženec se je že sedem krat zdravil v PB Vojnik. Neredno je užival zdravila ali jih opuščal, ob tem pa se je še samozdravil z uživanjem psihoaktivnih snovi in je s tem hudo škodoval svojemu zdravju. Navedeno ogrožanje zdravja pa je posledica njegove duševne motnje, zaradi te pa ima nasprotni udeleženec hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladati svoje ravnanje. V aktivni fazi mu duševna motnja popolnoma izkrivi stik z realnostjo in mu onemogoči, da bi obvladoval svoje vedenje. Iz mnenja izvedenca izhaja, da je v aktivni fazi duševne bolezni pod vplivom paranoidnih in veličavskih blodenj, nasprotni udeleženec je prepričan v resničnost neresničnega. Iz mnenja izvedenca izhaja, da se nasprotni udeleženec lahko zdravi v domačem okolju v skl0pu nadzorovane obravnave. Tako ne držijo pritožbene navedbe, da se nasprotni udeleženec zaveda svoje bolezni, kajti nasprotni udeleženec se samozdravi z psihoaktivnimi snovmi. Te ugotovitve sodišča prve stopnje ne spremenijo pritožbene navedbe, da nasprotnega udeleženca pomirjajo fizične aktivnosti in redno gibanje, kajti pojavne oblike zaradi duševne bolezni je mogoče sanirati le z ustrezno zdravstveno terapijo. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da v času aktivne faze njegove bolezni nasprotni udeleženec ni ogrožal svoje ali tuje zdravje. Temu ni tako, kajti iz mnenja izvedenca izhaja, da je nasprotni udeleženec že hudo škodoval svojemu zdravju. Tudi iz zdravstvene dokumentacije je mogoče povzeti, da je v preteklosti neredno užival zdravila ali jih opuščal, ob tem pa se je še samozdravil z uživanjem psihoaktivnih snovi. Ugotovitev sodišča, da si je nasprotni udeleženec že huje ogrožal svoje zdravje tako ne izhaja samo iz mnenja izvedenca, temveč to izhaja tudi iz zdravstvene dokumentacije, kot je to obrazloženo v sklepu sodišča prve stopnje. Nasprotni udeleženec res ni ogrožal premoženja, ker pa je huje ogrožal svoje zdravje, je s tem podan tudi pogoj iz 3. alineje prvega odstavka 80. člena ZDZdr.
7. Pooblaščenka v pritožbi pravilno navaja, da morajo biti po prvem odstavku 80. členu ZDZdr izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zakon taksativno našteva. Neutemeljeno pa v pritožbi navaja, da niso izpolnjeni vsi ti pogoji. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, kot že obrazloženo pogoj iz 3. alineje prvega odstavka 80. člena ZDZdr, kajti sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz zdravstvene dokumentacije in izvedenskega mnenja izhaja, da je nasprotni udeleženec zaradi te duševne motnje že huje škodoval svojemu zdravju. Ker so izpolnjeni vsi pogoji iz 80. člena ZDZdr, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec izpolnjuje vse kriterije za vključitev v nadzorovano obravnavo. Glede na pogostost poslabšanja zdravstvenega stanja, je sodišče prve stopnje na podlagi mnenja izvedenca zaključilo, da se mora nasprotni udeleženec vključiti v nadzorovano obravnavo v maksimalnem možnem roku šestih mesecev.
8. Neutemeljena je tudi laična pritožba nasprotnega udeleženca. Iz podanega mnenja je razvidno, da je pri nasprotnem udeležencu podana huda ponavljajoča se duševna motnja, in sicer paranoidna shizofrenija. Nasprotni udeleženec sam priznava v pritožbi, da se že sedmič zdravi v psihiatrični bolnišnici. Nasprotni udeleženec sam priznava, da je neredno užival zdravila ali jih opuščal, ob tem pa se je še samozdravil z uživanjem psihoaktivnih snovi in je s tem huje škodoval svojemu zdravju. Navedeno ogrožanje zdravja je posledica njegove duševne motnje. Kot izhaja iz same pritožbe nasprotnega udeleženca pa je še sedaj do svoje bolezni in zdravstvenega stanja nekritičen. Zato bo potrebno zdravljenje v nadzorovani obravnavi in so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi bila zanj rešitev že sama fizična aktivnost. Neutemeljeno navaja, da ne potrebuje zdravljenja, kajti sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenca ugotovilo, da bo medikamentozno terapijo nasprotni udeleženec prejemal v okviru nadzorovane obravnave in tako ne bo huje ogrožal svojega zdravja. V pritožbi še navaja, da je trenutno zaradi hospitalizacije v PB Vojnik brez znakov halucinacije, prividov in prisluhov. Iz predloga PB Vojnik pa izhaja, da se nasprotni udeleženec trenutno zdravi v PB Vojnik zaradi shizofrenije, in da odvrača ponujeno pomoč. Ker bi pacient po končanem zdravljenju v PB Vojnik opuščal vzdrževalne terapije in uporabljal marihuano, si bo s tem delal hudo škodo. Iz mnenja PB Vojnik izhaja, da bi se nasprotni udeleženec lahko zdravil v domačem okolju. Tudi iz tega razloga je zato pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se zdravljenje nasprotnega udeleženca nadaljuje v okviru nadzorovane obravnave za dobo šestih mesecev.
9. Glede na obrazloženo se tako izkažeta obe pritožbi kot neutemeljeni in ju je sodišče druge stopnje ob uporabi 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v celoti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, kar je ugotovilo vse pogoje iz drugega odstavka 80. člena ZDZdr za zdravljenje nasprotnega udeleženca v nadzorovani obravnavi. Sodišče prve stopnje je na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. Niso se mu pripetile tiste bistvene kršitve določb nepravdnega postopka, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 42. členom ZNP-1).
10. O pritožbenih stroških bo odločilo sodišče prve stopnje.