Jedro

Vloga, ki jo je sestavil upnik, je obrazložena vloga, saj je v njej obrazložil, da je dolžnik terjatev poravnal, v tem delu je umaknil izvršbo ter priglasil stroške izvršitelja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: Dolžnik je dolžan povrniti upniku 66,14 EUR stroškov postopka v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki v primeru zamude začnejo teči prvi dan po preteku izpolnitvenega roka.

Dolžnik je dolžan povrniti upniku 40,03 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku izpolnitvenega roka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov z dne 17. 12. 2010. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da upnik stroškov izvršitelja ni z ničemer izkazal, saj je v vlogi le navedel, da prilaga poročilo izvršitelja z dne 15. 12. 2010, vendar pa tega poročila k vlogi ni priložil. Prav tako sodišče upniku ni priznalo nagrade za vlogo z dne 17. 12. 2010, ker je štelo, da Zakon o odvetniški tarifi predpisuje nagrado le za obrazloženo vlogo, vlogo pa, ki jo je upnik vložil in s katero je priglasil nadaljnje izvršilne stroške pa ni štelo kot obrazloženo. Štelo je, da gre le za dopis, za katerega pa Zakon o odvetniški tarifi ne predpisuje posebne nagrade. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku. Sodišču očita, da je napačno uporabilo materialno pravo, prav tako pa napačno ugotovilo dejansko stanje. K vlogi je predložil tudi račun izvršitelja, kar izhaja tudi iz njegove vloge. Prav tako je sodišče napačno zaključilo, da predstavlja njegova vloga le kratek dopis, kar pa ni pravilno. Upnik je v tej vlogi zahteval povrnitev stroškov izvršitelja, obenem pa tudi izračunal, za koliko se izvršba nadaljuje še za preostanek terjatve. Gre za odvetniško storitev, ki jo je odvetnik opravil za stranko na podlagi pooblastila, zato bi mu sodišče moralo priznati stroške za sestavo vloge. Zato je sodišče zmotno uporabilo določbo petega odstavka 38. člena ZIZ. Sodišču očita tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker sodišče ni navedlo pravne podlage za odločitev. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep spremeni tako, da se mu priznajo priglašeni stroški in zahteva povrnitev stroškov za sestavo pritožbe z nagrado po tarifni številki 3468 25,80 EUR, po tar. št. 2200 107,50 EUR, pavšalni znesek po tar. št. 6.002,40 EUR in pavšalni znesek po tar. št. 6002 20,00 EUR skupaj z DDV.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov v spisu (list. št. ... spisa) izhaja, da je upnik z datumom 17. 12. 2010 sodišču posredoval vlogo, v kateri je sodišče obvestil, da je banka z dolžnikovega transakcijskega računa 13.12. 2010 v celoti poplačala njegov terjatev po sklepu o izvršbi z dne 30. 6. 2010 in po sklepu z dne 20. 10. 2010, zato v tem delu umika izvršilni predlog. V tem dopisu je sodišče tudi obvestil, da so mu nastali nadaljnji izvršilni stroški in sicer stroški izvršitelja po obračunu z dne 15. 12. 2010 v znesku 22,27 EUR in nagrada za priglasitev stroškov po tar. št. 3465 z zneskom 32,85 EUR skupaj z 20 %. Zato je sodišču predlagal, da mu odmeri te stroške in jih naloži v plačilo dolžniku. Kot prilogo je upnik priložil poročilo izvršitelja z dne 15. 12. 2010. Na naslednji list. št. (vpisano pod ...) je poročilo izvršitelja o opravljenih dejanjih in obračun plačila za delo stroškov z datumom 15. 12. 2010, to je očitno tisto poročilo, ki ga je upnik posredoval kot prilogo. Iz tega poročila izhaja, da je izvršitelj zaračunal stroške v višini 22,27 EUR. Zato ima upnik prav, ko zatrjuje, da je sodišče v tem delu napačno ugotovilo dejansko stanje, ko je štelo, da upnik tega stroška ni z ničemer izkazal. Iz spisa ni razvidno, zakaj je sodišče štelo, da vloge ni, vendar pa je dejstvo, da je upnik svojo terjatev izkazal, zato bi mu moralo sodišče v skladu z določbo 38. člena ZIZ te stroške priznati, saj so bili potrebni za izvršbo. Ker je sodišče v tem delu napačno uporabilo materialno pravo, je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se upniku ti stroški priznajo.

Sodišče pa je napačno uporabilo materialno pravo, določbe Odvetniške tarife (ZOdvT), ko je štelo, da vloga z dne 17. 12. 2010 ni takšna vloga, za katero je upnik upravičen do plačila nagrade. Zaključki sodišča prve stopnje o tem, da gre le za kratek dopis, niso pravilni. Upnik je v tej vlogi povedal, kaj je dolžnik poravnal in v tem delu umaknil izvršilni predlog, obenem pa je tudi predlagal, da mu sodišče odmeri nadaljnje stroške. Takšna vloga pa po mnenju pritožbenega sodišča ne predstavlja le kratkega dopisa, pač pa gre za obrazloženo vlogo. Zato je bilo potrebno upniku priznati tudi stroške te vloge v višini kot jo določa tar. št. 3465 ZOdvT.

Upnik je s pritožbo uspel, zato je upravičen tudi do povrnitve pritožbenih stroškov. Le-te mu je pritožbeno sodišče priznalo za nagrado po tar. št. 3468, pavšalni znesek po tar. št. 6000 in pavšalni znesek po tar. št. 6002, vendar le od nagrade 25,80 EUR, skupaj z 20 % DDV, kar znese 40,03 EUR.