Jedro

Primere, ko se predlagatelj sklicuje na listino, ki je že vložena v pisno zbirko listin zemljiškoknjižnega sodišča, ureja 142. člen ZZK-1. Po določbi 11. odstavka in 5. točke prvega odstavka mora te listine predlogu (oziroma v skladu s 3. odstavkom 158. člena ZZK-1 ugovoru) priložiti predlagatelj. V obravnavani zadevi predlagatelja listine, na katero se sklicujeta, nista predložila (niti v pisni niti v elektronski obliki), pritožbeno sodišče pa se strinja s sodiščem prve stopnje, da zgolj na podlagi listin, ki so predlogu bile priložene, identitete ni mogoče ugotoviti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep, kolikor se nanaša na A.K., roj. 31.1.1900, razveljavi.

II. Sicer se pritožbo zavrne in se v nerazveljavljenem delu (kolikor se nanaša na M.K.) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ajdovščini zavrnilo ugovor predlagateljev zoper sklep zemljiškoknjižne pomočnice, s katerim ta ni dovolila izbrisa služnostne pravice stanovanja in stvarnega bremena preužitka, kar je vknjiženo v korist A.K., in K. M. Iz razlogov sklepa izhaja, da predlagatelja nista izkazala identitete imetnic izvedene pravice z osebami, zoper katere je bil vložen predlog.

2. Zoper sklep se predlagatelja pritožujeta. Ponavljata navedbe iz ugovora, da so druga sodišča na drugih nepremičninah na podlagi istih listin izbris dovolila. V vseh teh zadevah je bila služnostna pravica stanovanja vpisana na podlagi iste pogodbe, to je izročilne pogodbe z dne 31.1.1952. Iz pogodbe izhaja, da je bila A.K. takrat stara 52 let (kar pomeni, da je bila rojena leta 1900), K.M. pa 26 (rojena leta 1926). Prav tako pa je bilo pojasnjeno, da je bilo uradno ime M.K.A., vendar so jo vsi klicali M. in to ime je bilo navedeno tudi v izročilni pogodbi. Sodišče je bilo seznanjeno z vsebino izročilne pogodbe. Iz izpiska za A.K., rojeno leta 1926, izhaja, da sta bila njena starša A. in I.K., torej osebi, navedeni v izročilni pogodbi. Zato ni nobenega dvoma, da gre za isti osebi. Ni torej jasno, kaj bi morala predlagatelja sodišču še dostaviti, da bi dovolilo predlagani vpis. Predlagatelja namreč drugih dokazil nimata, vesta le, da sta osebi, v korist katerih je bila služnost vpisana, že umrli.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče je najprej spregledalo, da se zemljiškoknjižni predlog nanaša samo na M.K. in ne tudi na A.K., zato za odločanje o izbrisu služnostne pravice, vpisane v korist A.K., roj. l. 1900, ni imelo podlage. Za izbris pravic, vknjiženih v korist A.K., roj. 1900, je namreč vložen drug predlog pod Dn.št. 1, ki ga bo sodišče šele začelo obravnavati. Zato je pritožbeno sodišče sklep, kolikor se nanaša na A.K., razveljavilo (125. člen Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 v zvezi s 5. točko 161. člena ZZK-1 v zvezi s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

5. Istovetnost M.K. (vpisane kot imetnice izvedene pravice v zemljiški knjigi) in A.K., roj. 1926 (za katero je priložen izpisek iz matične knjige umrlih) sta predlagatelja izkazovala z njenim rojstnim listom in z izročilno pogodbo, ki je v zbirki listin Okrajnega sodišča v Brežicah pod Dn.št. 2. Primere, ko se predlagatelj sklicuje na listino, ki je že vložena v pisno zbirko listin zemljiškoknjižnega sodišča, ureja 142. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Po določbi 11. odstavka in 5. točke prvega odstavka mora te listine predlogu (oziroma v skladu s 3. odstavkom 158. člena ZZK-1 ugovoru) priložiti predlagatelj. V obravnavani zadevi predlagatelja listine, na katero se sklicujeta, nista predložila (niti v pisni niti v elektronski obliki), pritožbeno sodišče pa se strinja s sodiščem prve stopnje, da zgolj na podlagi listin, ki so predlogu bile priložene, identitete ni mogoče ugotoviti. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče zato pritožbo, kolikor se nanaša na odločitev o nasprotni udeleženki M.K., zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 2. odstavka 161. člena ZZK-1). Pritožbeno sodišče še dodaja, da sta predlagatelja v zadevah, ki sta jih predložila v dokaz drugačnim odločitvam drugih sodišča, predloge vložila pred uveljavitvijo ZZK-1, oziroma je o njih odločalo sodišče, pri katerem je zbirka listin, v kateri je izročilna pogodba.