Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe kot prepozne v izpodbijanem sklepu je pravilna in je ne morejo omajati niti pritožbene navedbe obdolženca v smeri, da okoliščina, da njegov zagovornik ni pravočasno vložil pritožbe, ne more biti v njegovo škodo. Rok za pritožbo zoper sodbo je namreč prekluzivni zakonski rok, z zamudo katerega procesni udeleženec izgubi pravico vložiti pritožbo.

Izrek

I. Pritožba obdolženega Z. L. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obdolženec je kot strošek pritožbenega postopka dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo pritožbo zagovornika obdolženega Z. L. zoper sodbo IV K 37753/2015 z dne 9. 10. 2018. 2. Zoper sklep se je pritožil obdolženec, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb pritožbeno sodišče soglaša z zaključki prvostopenjskega sodišča, da je pritožba zagovornika obdolženega zoper sodbo prepozna.

5. Obdolženec je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru IV K 37753/2015 z dne 9. 10. 2018 spoznan za krivega štirih kaznivih dejanj poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika, za kar mu je bila izrečena enotna kazen dve leti zapora. Sodba je bila obdolžencu in njegovemu zagovorniku s pravnim poukom o pravici do pritožbe, ki se sme vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe, vročena dne 18. 10. 2018. Petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe se je tako iztekel 2. 11. 2018 in je pritožba, ki je bila vložena dne 5. 11. 2018, tudi po presoji pritožbenega sodišča prepozna.

6. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe kot prepozne v izpodbijanem sklepu je pravilna in je ne morejo omajati niti pritožbene navedbe obdolženca v smeri, da okoliščina, da njegov zagovornik ni pravočasno vložil pritožbe, ne more biti v njegovo škodo. Rok za pritožbo zoper sodbo je namreč prekluzivni zakonski rok, z zamudo katerega procesni udeleženec izgubi pravico vložiti pritožbo.

7. Glede na navedeno, in ker pritožba tudi v ostalem ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopenjskega sodišča, je bilo potrebno pritožbo obdolženca zavrniti kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Ker obdolženec s pritožbo ni uspel, je dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka, ki je odmerjena v skladu s tar. št. 74013 Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Odločitev temelji na prvem odstavku 98. člena ZKP in prvem odstavku 95. člena ZKP.