31. 1. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopajo B. B., C. C. in Č. Č., odvetniki v Z. Z., na seji senata 16. januarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 5361/2005 z dne 15. 2. 2006 v zvezi s sklepoma Okrajnega sodišča v Ljubljani št. In 2001/00260 (pristop In 2001/01601), obema z dne 14. 9. 2005, se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je izdalo sklepa, s katerima je dva garažna boksa domaknilo najboljšima ponudnikoma. Višje sodišče je pritožbo pritožnika (tedaj drugega upnika) zavrnilo. Sodišče prve stopnje pritožniku ni dopustilo, da na javni dražbi sodeluje kot kupec, ker pred začetkom dražbe ni plačal varščine. Sodišči sta zavzeli stališče, da pritožnik varščine ni oproščen, saj je v vrstnem redu upnikov drugi, ugotovljena vrednost prodajanih nepremičnin pa kaže na to, da se varščina ne bi mogla poravnati iz kupnine.

2.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zaradi kršitve 2., 22. in 23. člena Ustave. Meni, da odredb o prodaji nepremičnin ni mogoče razumeti drugače, kot da je plačila varščine oproščen tudi pritožnik. Trdi, da Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – v nadaljevanju ZIZ) ne pozna izraza "drugi upnik", niti ni ta izraz uporabljen v tretjem odstavku 185. člena ZIZ. Po pritožnikovem mnenju bi sodišče v odredbi moralo navesti pogoje iz tega člena in ne zgolj citirati tega dela zakonskega besedila, če je odredbo mogoče razumeti tako, da je oproščen plačila varščine le tisti upnik, ki te pogoje izpolnjuje. Pritožnik nasprotuje razlagi tretjega odstavka 185. člena ZIZ v izpodbijanih sklepih in meni, da upnika nista bila obravnavana enakopravno. Poleg tega naj bi bilo iz zapisnikov o dražbi razvidno, da je bila ena izmed nepremičnin prodana dvakrat, druga pa sploh ne, zato ta ne bi smela biti domaknjena kupcu.

B.

3.Predmet preizkusa na podlagi ustavne pritožbe v obravnavanem primeru je odločitev sodišča o domiku nepremičnin. Ustavno sodišče zato ni obravnavalo pritožnikovih očitkov, ki se nanašajo na odredbo o prodaji. Sicer pa ta tudi ni posamičen akt po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS), s katerim bi bilo odločeno o kakšni pritožnikovi pravici ali obveznosti.

4.V skladu s prvim odstavkom 50. člena ZUstS Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. Prav takšne pa so navedbe pritožnika v zvezi z uporabo izraza "drugi upnik" ter dvakratno prodajo ene izmed nepremičnin. Na 2. člen Ustave se za utemeljevanje ustavne pritožbe tudi ni mogoče sklicevati, saj neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države).

5.Kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je v sodnih postopkih poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, pritožnik utemeljuje z navedbo, da je bil v primerjavi z drugim upnikom neenakopravno obravnavan zato, ker ni bil tudi on oproščen plačila varščine za javno dražbo. Kršitev navedenih pravic bi bila podana, če bi izpodbijana sodna odločba temeljila na kakšnem pravnem stališču, ki bi bilo nesprejemljivo z vidika teh pravic. Stališče, da pritožnik varščine ni oproščen, saj je v vrstnem redu upnikov drugi, ugotovljena vrednost prodajanih nepremičnin pa kaže na to, da se varščina ne bi mogla poravnati iz kupnine, ni tako. Pritožnik in upnik, ki je bil po vrstnem redu pridobitve zastavne pravice pred njim, sta glede na pomen vrstnega reda zastavnih pravic na nepremičnini v različnih položajih, zato ju sodišče ni bilo dolžno obravnavati enako.

6.Kako naj bi sodišči kršili 23. člen Ustave pritožnik ne pojasni, zato Ustavno sodišče tega očitka ni moglo preizkusiti.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić