Jedro

Obveznost kvalificiranega pooblaščenca je, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi (pri zapisu na ovojnici pa nato ni izključeno, da pride do očitne pomote).

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek po katerem naj tožena stranka tožeči stranki povrne dolg iz naslova izplačila nadomestila preživnine v višini 1.822,67 EUR z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 17. 1. 2012 dalje do plačila. Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 603,55 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve pravil postopka. Navaja, da je sodišče napačno zaključilo, da tožeča stranka ni zmogla trditvenega bremena glede tega, koliko je znašala za vtoževano obdobje preživnina za otroka in koliko je dejansko preživninski zavezanec plačeval oz. mu je bilo trgano od plače v vtoževanem obdobju. Tožeča stranka je jasno trdila, da je tožena stranka za vtoževane mesece prejela tako preživnino, kot tudi nadomestilo preživnine in za te trditve predložila dokaze. Iz tega izhaja, da je bila tožena stranka neupravičeno obogatena in mora zato prejeta nadomestila preživnine vrniti. S tem je sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Nesprejemljivo je tudi stališče sodišča, da tožeča stranka ni odgovorila na trditve tožene stranke in je tožba nesklepčna. Te trditve so bile tako nesubstancirane, da nanje ni bilo možno substancirano odgovoriti. Meni, da sodišče išče razloge za zavrnitev zahtevka in predlaga, da se zadeva v primeru razveljavitve sodbe odstopi v reševanje drugemu sodniku.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba se zavrže. 5. Glede na višino vtoževanega zneska gre v obravnavanem primeru za postopek v sporih majhne vrednosti. Zoper sodbo v sporih majhne vrednosti se lahko stranke pritožijo v 8. dneh (tretji odstavek 458. člena Zakona o pravdnem postopku)(1). Tožeči stranki je bila sodba vročena 1. 6. 2015. 8-dnevni pritožbeni rok je začel teči 2. 6. in se je iztekel 9. 6. 2015. Tožeča stranka je poslala pritožbo priporočeno po pošti 9. 6. 2015 na Okrožno sodišče v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani je pritožbo odstopilo pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani, ki je pritožbo prejelo 12. 6. 2015. Okrajno sodišče v Ljubljani je tako pritožbo prejelo po poteku pritožbenega roka.

6. Vloga je pravočasna, če pravočasno prispe na pristojno sodišče. Če stranka vlogo pošlje nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka. Vloga bo v takem primeru pravočasna le, če bo nepristojno sodišče še pravočasno poslalo vlogo pristojnemu sodišču in bo pristojno sodišče to vlogo dobilo pred potekom roka.

7. Zakon določa tudi izjemo, in sicer v primeru, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnemu sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena ZPP oz. iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika (šesti odstavek 112. člena ZPP).

8. Tožečo stranko zastopa pravno kvalificiran pooblaščenec(2), zato je izključena možnost sklicevanja na nevednost. Okoliščino, da je bila vložena pritožba pri nepristojnem sodišču, bi bilo tako mogoče pripisati (le) očitni pomoti vložnika. Za očitno pomoto (lapsus) in ne neznanje ali neskrbnost, gre lahko pri kvalificiranem pooblaščencu kadar npr. pravilno navede sodišče na vlogi, napačno pa je naveden naziv, napisan na pisemski ovojnici(3). Pritožba bi torej morala biti pravilno naslovljena na Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je edino pristojno. Ker iz pritožbe izhaja, da je bila naslovljena na Okrožno sodišče v Ljubljani, ni moč govoriti o očitni pomoti vlagatelja. Obveznost kvalificiranega pooblaščenca je, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi (pri zapisu na ovojnici pa nato ni izključeno, da pride do očitne pomote(4)). V obravnavanem primeru tudi iz ovojnice izhaja, da je bila pritožba naslovljena na Okrajno sodišče v Ljubljani, saj je naslovljeno sodišče razvidno skozi prozorni del ovojnice. Po oceni sodišča napačna določitev sodišča in napačen naziv sodišča v pritožbi ni mogoče opredeliti kot očitno pomoto, pritožbe pa zato ni mogoče šteti kot pravočasne na podlagi šestega odstavka 112. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrglo (343. člen ZPP).

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): Pooblaščenec A. A. je univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, njegovo pooblastilo pa je registrirano na Okrožnem sodišču v Ljubljani pod Su 25-1/12-27. Tožeča stranka pa je sklad, ki je pravna oseba javnega prava.

Op. št. (3): Aleš Galič v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005, 1. knjiga, stran 464. Op. št. (4) : Enako kot sprotna opomba 3.