Jedro

Izdaja sodbe brez glavne obravnave predstavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, če je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.

Določbo drugega odstavka 50. člena ZUS je res mogoče razumeti tudi tako, da bi moralo sodišče opraviti glavno obravnavo vedno, kadar so jo stranke zahtevale; vendar pa je zaradi morebitne kršitve, ki jo stori sodišče s tem, da v takšnem primeru glavne obravnave ni opravilo, mogoče sodbo izpodbijati le v primeru, da je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr št. U 1791/2000-6 z dne 29.11.2001, se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Davčni organ prve stopnje je z odločbo z dne 7.10.1998 tožeči stranki naložil plačilo davka od dobička pravnih oseb za leto 1995 v znesku 2,572.500,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 6.4. 1996 do plačila, za leto 1996 v znesku 711.929,50 SIT z zamudnimi obrestmi od 1.5.1997 do plačila in za leto 1997 v znesku 3,796.368,50 SIT z zamudnimi obrestmi od 1.5.1998 do plačila (I.1. in I.2. točka izreka); plačilo manj obračunane akontacije davka od dobička pravnih oseb za leto 1998 v znesku 1,872.778,60 SIT z zamudnimi obrestmi od 936.434,80 SIT od 11.4.1998 do plačila, od 312.114,60 SIT od 11.5.1998 do plačila, od 312.114,60 SIT od 11.6.1998 do plačila in od 312.114,60 SIT od 11.7.1998 do plačila (I.3. in I.4. točka izreka); plačilo davka od osebnih prejemkov in drugih dohodkov za leto 1997 v znesku 79.241,85 SIT z zamudnimi obrestmi od 25.2.1997 do plačila (I.5. in I.6. točka izreka); plačilo zamudnih obresti od davka od osebnih prejemkov v znesku 21.132,00 SIT (prvi odstavek I.7. točke izreka) - vse v roku 30 dni (II. točka izreka). Pri tem je še ugotovilo, da tožeča stranka ni obračunala in plačala davka od osebnih prejemkov za leto 1996 v znesku 399.900,00 SIT (drugi odstavek I.7. točke izreka).

Davčni organ druge stopnje je z odločbo z dne 28.12.1998 pritožbi tožeče stranke delno ugodil, tako da je odločbo davčnega organa prve stopnje odpravil v I.1. in I.2. točki izreka za davek od dobička za leto 1997 v znesku 3,796.368,50 SIT z zamudnimi obrestmi od 1.5.1998 dalje pa v I.3. - I.7. točki izreka ter zadevo v tem delu vrnil v ponovni postopek in odločanje, medtem ko je pritožbo v ostalem delu kot neutemeljeno zavrnil. Tožeča stranka je proti odločbi davčnega organa druge stopnje sprožila upravni spor, vendar pa je upravno sodišče prve stopnje njeno tožbo zavrnilo. Zato se je proti sodbi upravnega sodišča prve stopnje pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 72. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), predvsem, da ni bila opravljena glavna obravnava (čeprav jo je predlagala in čeprav je izpodbijala ugotovljeno dejansko stanje) ter da ji ni bil vročen odgovor na tožbo. Sicer pa je predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe z vrnitvijo zadeve upravnemu sodišču prve stopnje, ki naj bi v ponovljenem postopku odločilo po opravljeni glavni obravnavi.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

(1) Tožeča stranka v tožbi ni navedla, v katerem delu izpodbija odločbo davčnega organa druge stopnje. Zato bi jo sodišče prve stopnje lahko preizkusilo samo v tistem delu, v katerem v upravnem postopku ni uspela (prvi odstavek 16. člena ZUS v zvezi s prvim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)), to je glede dobička pravnih oseb za leti 1995 in 1996 z zamudnimi obrestmi (to je glede I.1. in I.2. točke izreka odločbe davčnega organa prve stopnje), medtem ko bi v ostalem delu moralo tožbo zavreči zaradi pomanjkanja pravovarstvene potrebe (zaradi odprave odločbe davčnega organa prve stopnje in vrnitve zadeve v nov postopek).

(2) Sodišče prve stopnje pa je (kot to izhaja iz razlogov njegove sodbe) odločbo davčnega organa druge stopnje potrdilo tako v delu, v katerem je le-ta zavrnil pritožbo tožeče stranke proti odločbi davčnega organa prve stopnje, kot tudi v delu, v katerem je le-ta pritožbi tožeče stranke ugodil, odločbo davčnega organa prve stopnje odpravil in zadevo vrnil v nov postopek, kar dela izrek njegove sodbe nerazumljiv.

(3) Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v upravnem sporu, ki je vselej podana (tretji odstavek 72. člena ZUS), torej ne glede na to, ali je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, je Vrhovno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo istemu sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek (74. člen ZUS).

(4) Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno ali pa to ni sporno, stranke pa v tožbi ali v odgovoru na tožbo glavne obravnave niso zahtevale (drugi odstavek 50. člena ZUS). V takem primeru lahko odloči le na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku (prvi odstavek 51. člena ZUS).

(5) Stališče glede obveznosti glavne obravnave v upravnem sporu je Ustavno sodišče zavzelo v odločbi z dne 3.4.2003, št. Up-197/02-16 (namen glavne obravnave pri presoji zakonitosti upravnega akta je namreč v tem, da se na podlagi neposrednega ustnega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo za presojo, ali je dejansko stanje sploh bilo ugotovljeno oziroma ali je bilo ugotovljeno pravilno in popolno, ali so v odločbi ugotovljena dejstva skladna s spisi, ali je iz njih napravljen pravilen sklep, ali s-o bila kršena pravila upravnega postopka oziroma ali je bil materialnopravni predpis uporabljen oziroma ali je bil pravilno uporabljen). Dopolnilo pa ga je v odločbi z dne 25.9.2003, št. Up-395/03-12 (kadar stranka glavno obravnavo izrecno zahteva, jo mora sodišče prve stopnje opraviti).

(6) Vendar pa je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu podana le, če je dejstvo, da je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (četrti odstavek 72. člena ZUS), kar je Ustavno sodišče potrdilo v sklepu z dne 14.11.2003, št. Up-551/03-5 (po četrtem odstavku 72. člena ZUS predstavlja izdaja sodbe brez glavne obravnave v upravnem sporu poseben pritožbeni razlog, ki ga Vrhovno sodišče presoja s stališča, ali je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe), Vrhovno sodišče pa v sklepu z dne 24.2.2004, opr. št. I Up 559/2003 (določbo drugega odstavka 50. člena ZUS je res mogoče razumeti tudi tako, da bi moralo sodišče opraviti glavno obravnavo vedno, kadar so jo stranke zahtevale, vendar pa je zaradi morebitne kršitve, ki jo stori sodišče s tem, da v takšnem primeru glavne obravnave ni opravilo, mogoče sodbo izpodbijati le v primeru, da je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe).

(7) Vrhovno sodišče ocenjuje, da je opustitev glavne obravnave (katere izvedbo je tožeča stranka izrecno predlagala v tožbi) v predmetnem sporu vplivala oziroma mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (četrti odstavek 72. člena ZUS), vsaj glede plačila davka od dobička pravnih oseb za leto 1996, saj je tožeča stranka izpodbijala dejansko stanje glede odpisa terjatve do zasebnika M.M. v skupnem znesku 1,283.686,90 SIT (ki jo je dne 31.12.1996 odpisala in zajela v poslovne dogodke v obračunu davka od dobička pravnih oseb za leto 1996), kar je dodatno narekovalo razveljavitev izpodbijane sodbe z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (74. člen ZUS).

(8) V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje na glavni obravnavi izvede dokaze, ki niso bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane upravne odločbe, če in kolikor je to potrebno za odločitev v upravnem sporu oziroma če druga dejstva (tožbene navedbe, ki se nanašajo na tisti del upravne odločbe, v katerem tožeča stranka v upravnem postopku ni uspela) kažejo na to, da jih je treba presoditi drugače, kot jih je presodil organ, ki je izdal izpodbijano upravno odločbo (drugi odstavek 51. člena ZUS).

(9) V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje tožeči stranki tudi vroči odgovor na tožbo (prvi odstavek 16. člena ZUS v zvezi z 279. členom ZPP), v katerem je tožena stranka sicer (brez dodatnih navedb in dokaznih predlogov) zgolj vztrajala pri pravilnosti in zakonitosti svoje odločitve.