Jedro

Kazenska odgovornost je pogoj za izrek denarne kazni ali mladoletniškega zapora pri starejšem mladoletniku. Pri mlajšem mladoletniku, kot je obravnavani mladoletnik, pa se kazenska odgovornost ne ugotavlja, pač pa je po čl. 75 KZ treba pri izbiri vzgojnega ukrepa upoštevati mladoletnikovo starost in njegovo duševno razvitost, njegove psihične lastnosti in nagnjenja ter nagibe, iz katerih je dejanje storil, pa tudi težo in naravo kaznivega dejanja ter še ostale okoliščine, navedene v tem zakonitem določilu.

Izrek

Pritožba zagovornice ml. mld. E.T. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Stroški pritožbenega postopka ter nagrada in potrebni izdatki postavljene zagovornice bremenijo proračun.

Obrazložitev

Senat za mladoletnike Okrožnega sodišča v .. je z izpodbijanim sklepom ml. mld. E.T. po določilih čl. 74 in 78 KZ izrekel vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva. Po 1. odst. 69. čl. KZ je mladoletniku vzel preklopni nož, ki je bil uporabljen za kaznivo dejanje. Odločil je še, da stroški kazenskega postopka bremenijo po čl. 484 ZKP proračun.

Proti navedenemu sklepu se je pritožila mladoletnikova zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona.

Predlagala je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane odločbe tako, da naj se postopek zoper mladoletnika ustavi. Podrejeno pa je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Višja državna tožilka je predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica v pritožbi očita sodišču prve stopnje, da ni ugotovilo, ali je bil mladoletnik ob storitvi obeh kaznivih dejanj prišteven in ali je storil kaznivi dejanji z obliko krivde, ki se za posamezno kaznivo dejanje zahteva. Ob tem omenja, da je sodišče v sklepu navedlo, da je bil mlajši mladoletnik v posebnem psihičnem stanju, to je razburjen, prestrašen in živčen, ter da se ni mogel obvladovati in trezno razmišljati. Zato je mnenja, da bi se moralo v kazenskem postopku proti mladoletniku raziskati tudi "vprašanje prištevnosti oz. neprištevnosti".

Kazenska odgovornost ni pogoj za izrek vzgojnega ukrepa. Zakon ne pozna delitve mladoletnikov na kazensko odgovorne in kazensko neodgovorne. Glede na naravo in namen vzgojnih ukrepov bi bilo neupravičeno izključiti njihovo uporabo proti mladoletniku, kateremu je pomoč nujno potrebna. Stopnja mladoletnikove duševne razvitosti in njegovo duševno stanje ob izvršitvi kaznivega dejanja imata le vpliv na izbiro vzgojnega ukrepa, seveda ob upoštevanju drugih okoliščin, ki vplivajo na izbiro vzgojnega ukrepa. Kazenska odgovornost pa je pogoj ob izreku kazni starejšemu mladoletniku, pa še v tem primeru ne pomeni, da se kazenska odgovornost mladoletnika ugotavlja na enak način kot pri polnoletnem storilcu kaznivega dejanja. Mlajšemu mladoletniku pa kazni ni mogoče izreči. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu prepričljivo in pravilno obrazložilo, zakaj ni ugotavljalo prištevnosti oz. kazenske odgovornosti in zakaj je zavrnilo dokazni predlog zagovornice za postavitev sodnega izvedenca psihiatrične stroke (stran 8 sklepa). Pritožbeno sodišče glede na navedeno pravilno odločitev prvostopenjskega sodišča sprejema tudi odločitev sodišča prve stopnje, ki je mladoletniku izreklo prav tisti ukrep, s katerim bo najbolje dosežen namen vzgojnih ukrepov, saj je upoštevalo mladoletnikovo starost in njegovo duševno razvitost, nagnjenja in okoliščine, v katerih sta bili kaznivi dejanji storjeni, razmere, v katerih je živel, pa tudi težo in naravo dejanj.

Zagovorničina pritožba je zato neutemeljena. Pritožbene navedbe v zvezi z odškodninsko odgovornostjo mladoletnika ne morejo vplivati na pravilen zaključek sodišča prve stopnje v zvezi z izrečenim vzgojnim ukrepom. Mladoletnikova odškodninska odgovornost pa se bo ugotavljala, če bo potrebno, v pravdnem postopku.

Sodišče druge stopnje ni našlo niti nobenih kršitev določb kazenskega postopka ali kazenskega zakona, na kar je pazilo tudi po uradni dolžnosti po 1. odst. 383. čl. ZKP. Zato je zagovorničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je še odločilo, glede na to, da je kazenski postopek tekel zoper mlajšega mladoletnika, da stroški pritožbenega postopka ter nagrada in potrebni izdatki postavljenega zagovornika bremenijo proračun. Stroški kazenskega postopka namreč obremenjujejo proračun, če je mladoletniku izrečen vzgojni ukrep.