Jedro

Tožena stranka je že v času podaje odpovedi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku vedela, da bo zaradi dolgotrajne plačilne nediscipline podjetja B. d.o.o. odstopila od pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki je bila sicer sklenjena za neodločen čas. Posebni projekt, ki je predvideval povečan obseg dela, pa se je iztekel. Zato je tožnikovo delo poslovnega sekretarja, ki je obsegalo delo na tem projektu ter delo, povezano z B. d.o.o., postalo nepotrebno. Druge tožnikove naloge niso bile takšnega obsega, da bi zagotavljale nadaljnjo potrebo po tožnikovem delu. Opravljanje teh preostalih nalog manjšega obsega pa sta prevzela prokurist in direktorica tožene stranke. Ker je tožena stranka dokazala, da je za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi obstajal utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved zakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe zavrnilo zahtevek na ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 27. 11. 2014 nezakonita in se razveljavi; da pogodba o zaposlitvi z dne 7. 5. 2013 z odpovedjo ni prenehala in da delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki ni prenehalo, temveč še traja, z vsemi pravicami, ki iz njega izhajajo; da pogodba o zaposlitvi z dne 7. 5. 2013 na podlagi 118. člena ZDR-1 preneha z dnem izdaje sodbe sodišča prve stopnje; da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za čas od 28. 12. 2014 do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje zagotoviti vse pravice na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 5. 2013, kot če bi delala, ji priznati neprekinjeno delovno razmerje ter jo prijaviti v obvezna socialna zavarovanja; da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za čas od 28. 12. 2014 do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje obračunati plačo, kot če bi delala, in sicer v višini 1.070,00 EUR bruto mesečno, od bruto zneska odvesti predpisane davke in prispevke ter ji izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati regres za letni dopust za čas od 28. 12. 2014 do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje v bruto znesku minimalne plače po zakonu, zmanjšano za že pravnomočno zavrnjen znesek iz naslova regresa za leto 2015 v višini 197,69 EUR bruto, odvesti davek, tožeči stranki pa izplačati ustrezen neto znesek; da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati denarno povračilo namesto reintegracije v višini 6.402,00 EUR bruto; da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati stroške postopka. V II. točki izreka je odločilo še, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Tožnik se pritožuje zoper sodbo oziroma le zoper I. točko izreka sodbe, saj mu je II. točka izreka v korist, iz vseh treh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče ugotavljalo odpovedne razloge, ki niso navedeni v odpovedi. Sodišče je kot ključni odpovedni razlog štelo organizacijski razlog, kar je novost. Moralo bi ugotavljati le, kaj pomeni bistveno zmanjšani obseg dela in kaj posledično precej manjši prihodek. Tožena stranka ni dokazala, da se je zaradi prenehanja projektov A. in B. bistveno zmanjšal obseg tožnikovega dela. Sodišče je zaključke o tem oprlo le na izpoved prokurista in direktorice tožene stranke, ne pa tudi na izpoved tožnika. Ker v ponovljenem postopku ni dovolilo njegovega ponovnega zaslišanja, se ni moglo neposredno prepričati čigava izpoved je bila prepričljivejša, čeprav izpostavlja, da je izpoved dveh odgovornih oseb tožene stranke prepričljivejša. Tožniku ni bila omogočena enaka obravnava, kršeno je bilo načelo enakosti orožij. Upad števila izdanih računov ne dokazuje zmanjšanega obsega tožnikovega dela. Administrativno delo z računi ni bilo tožnikovo poglavitno delo, ampak je tožena stranka želela dokazati upad prejemkov. Ni dokazala, da so bili zaradi prenehanja dveh projektov bistveno zmanjšani prihodki. Prihodki v letu 2015 so bili na ravni leta 2013. Upad leta 2014 pa glede na bilance prejšnjih let ni bil drastičen in tudi ni mogel biti odvisen od dveh projektov. Sodišče napačno zaključuje, da je v letu 2015 prišlo do 45 % upada prometa. Upoštevalo je le podatke do 30. 9. 2015. Tožnik je predložil poslovni izkaz za celotno leto 2015 in je dokazal, da je bil upad le dobrih 20 %. Zaradi prenehanja dveh projektov ni bilo onemogočeno nadaljevanje tožnikovega dela. Po pogodbi o zaposlitvi je bil dolžan opravljati dela in naloge poslovnega sekretarja, kar je širši obseg kot le delo na dveh projektih. Tožnik je izpovedal, da je delo na dveh projektih predstavljalo le manjši del nalog. Tožena stranka te izpovedi ni prerekala. Izpovedal je tudi o drugih delovnih nalogah. Potreba po njegovem delu je še obstajala. Če je tožena stranka njegovo delo razporedila drugače, pa to ni razlog, ki ga navaja v odpovedi. Reorganizacija poslovanja v odpovedi ni navedena. Bistveno zmanjšani obseg dela ni organizacijski razlog, težave s pokrivanjem stroškov prav tako ne. Sodišče je naredilo napačno dokazno oceno, saj ni dalo pomena tožnikovi izpovedi, dokazne ocene tudi ni ustrezno obrazložilo. Moralo bi zaključiti, da tožena stranka, na kateri je dokazno breme, ni dokazala utemeljenosti odpovednih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo navedenih bistvenih kršitev določb postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Strinja se z odločilnimi razlogi iz izpodbijane sodbe.

6. Pritožbeno sodišče v tem primeru, ki se nanaša na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 27. 11. 2014(1) , odloča drugič. V razveljavitvenem sklepu Pdp 1577/2015 je opozorilo, da za presojo utemeljenosti odpovednega razloga, ki se nanaša na podjetje B. d.o.o., ni ključna le okoliščina dokončno formalno prekinjenega poslovnega sodelovanja tožene stranke z navedenim podjetjem (do česar je prišlo julija 2015). Pomembne so tudi druge okoliščine v zvezi s tem podjetjem, npr. ali je ali je prišlo do dejansko zmanjšanega obsega dela že v času podaje odpovedi.

7. Sodišče prve stopnje je dokazni postopek dopolnilo z dodatnim zaslišanjem prokurista in direktorice tožene stranke. Ugotovilo je, da je tožena stranka že v času podaje odpovedi vedela, da bo zaradi dolgotrajne plačilne nediscipline podjetja B. d.o.o. odstopila od pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki je bila sicer sklenjena za neodločen čas, kar je junija 2015 tudi storila. Glede navedb iz odpovedi je ugotovilo, da so se nanašale tudi na to, da se tožena stranka ni odločila za možnost sklenitve nove pogodbe, novega posla za nek drug produkt s tem istim podjetjem, da bi se na takšen način vendarle nadaljevalo s poslovnim sodelovanjem z istim partnerjem.

8. To, da tožnik v ponovljenem postopku ni bil dodatno zaslišan, ne pomeni kršitve postopka. Glede zgoraj navedenih okoliščin njegovo zaslišanje ni bilo potrebno niti predlagano. Prav tako zaradi opustitve njegovega zaslišanja v ponovljenem postopku ni bilo kršeno načelo neposrednosti, saj je v določenih primerih dopustna posredna izvedba dokazov. Člen 302 ZPP omogoča, da se pred spremenjenim senatom namesto ponovljenega zaslišanja le preberejo zapisniki o izpovedbah. Čeprav senat sodišča prve stopnje, ki je sodil v ponovljenem postopku tožnika ni zaslišal, to ne pomeni neenake obravnave oziroma kršitve enakosti orožij strank, ki bi nalagala razveljavitev sodbe. Zgolj zato, ker je sodišče prve stopnje dokazno oceno obrazložilo na način, da je izpoved odgovornih pri toženi stranki ocenilo za prepričljivo oziroma prepričljivejšo, čeprav tožnikove izpovedi ni slišalo, ampak jo je le prebralo, pravila o dokazni oceni niso bila kršena.

9. Tudi sicer se pritožbeno sodišče strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, iz katere poleg že navedenih dejstev, ki se nanašajo na podjetje B. d.o.o, glede projekta A., katerega prav tako izpostavlja odpoved, izhaja, da se je tudi ta projekt zaključil, in sicer decembra 2014, kar vse sodi v aktualni čas podaje odpovedi. Dokazna ocena je ustrezno obrazložena. Iz nje izhaja, da tožena stranka tožniku zaradi bistveno zmanjšanega obsega dela, kar je bilo povezano tudi z nižjimi prihodki, ni mogla več zagotavljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

10. Kot namreč izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, je tožnikovo delo poslovnega sekretarja v bistvenem obsegalo ravno delo na projektu A. ter delo, povezano z B. d.o.o. (kot je bilo nenazadnje predvideno tudi v pogodbi o zaposlitvi z dne 7. 5. 2013). Druge naloge niso bile takšnega obsega, da bi zagotavljale nadaljnjo potrebo po tožnikovem delu. Opravljanje teh preostalih nalog manjšega obsega sta po ugotovitvah sodišča prve stopnje prevzela prokurist in direktorica tožene stranke. Zgolj iz razloga, ker to v odpovedi ni bilo navedeno, ni ugotoviti nezakonitosti odpovedi. Ker se pravila o upoštevanju neprerekanih dejstev ne nanašajo na strankino izpoved, ampak na strankine navedbe, pritožba neutemeljeno izpostavlja, da je tožnik izpovedal, da je delo na dveh projektih predstavljalo le manjši del nalog, da pa tožena stranka te izpovedi ni prerekala, zaradi česar bi treba slediti njegovi izpovedi. Kot pa že omenjeno, je sodišče prve stopnje na podlagi pravilne dokazne ocene ugotovilo, da takšna izpoved ne drži. 11. Tudi ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje presojalo razloge odpovedi izven njenega okvira, četudi je po nepotrebnem raziskovalo, kolikšno točno je bilo znižanje prometa tožene stranke v letu 2015. Ker je bila odpoved podana novembra 2014, promet v letu 2015 ne more biti odločilen za presojo zakonitosti odpovedi. Bolj kot presoja pravilnosti predvidevanj nadaljnjega upada prometa v letu 2015, so glede na čas odpovedi pomembne ugotovitve v zvezi z manjšim prometom pri toženi stranki že v letu 2014. Pritožba tako neutemeljeno navaja, da bi treba upad prometa v letu 2015 ugotoviti v višini dobrih 20 %, ne pa v višini 45 %.

12. Po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je poslovni razlog za odpoved opredeljen kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Sklicevanje odpovedi na znižanje prihodkov je ekonomski razlog. Pritožba izpodbija, da je sodišče bistveno zmanjšani obseg dela opredelilo kot organizacijski razlog. Ker je zmanjšani obseg dela povezan z izgubo dveh projektov oziroma poslovnih partnerjev, gre tudi v tem delu bolj za razlog ekonomske kot organizacijske narave. Pri tem pritožba neutemeljeno opozarja, da upad prihodkov leta 2014 glede na bilance prejšnjih let ni bil drastičen, saj ta pogoj ni nujen za ugotovitev zakonitosti odpovedi. Prav tako pritožba neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo pravil o dokaznem bremenu, ki je v tem sporu na toženi stranki. Pravilno je ugotovilo utemeljenost odpovednih razlogov, ki onemogočajo nadaljevanje tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

13. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Tožnik krije sam svoje pritožbene stroške (154., 165. člen ZPP).

(1) Tožena stranka je v odpovedi navedla, da se je pri njej bistveno zmanjšal obseg dela, zaradi česar je prihodek precej manjši. Pri tem je izpostavila posebni projekt A., ki je predvideval povečan obseg dela in se je iztekel, s partnerjem B. d. o. o. pa za nadaljnje sodelovanje ni bila sklenjena nova pogodba, ki bi vsaj delno pokrivala stroške poslovanja podjetja.