Uporaba javno objavljenih e-naslovov za trženje

Datum

03.06.2025

Številka

07121-1/2025/705

Kategorije

Elektronska pošta, Neposredno trženje, nagradne igre

pri Informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju IP) smo dne 21. 5. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti uporabe javno objavljenih e-naslovov za namene trženja. Zanima vas, ali lahko v ta namen uporabite kontakte osnovnih in srednjih šol, ki so objavljeni javno in so večinoma e-naslovi za informacije, pri čemer bo znan pošiljatelj, prav tako pa bo možna odjava.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) in/ali 5. točke prvega odstavka 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Javno objavljeni kontaktni elektronski naslovi pravnih oseb, ki ne pripadajo posameznikom oziroma ne določujejo posameznika, niso osebni podatki in niso varovani s predpisi varstva osebnih podatkov.

Pošiljanje komercialnih sporočil na elektronske naslove, ki pripadajo fizičnim osebam (npr.

ime.priimek@podjetje.si

), je brez soglasja uporabnika izjemoma dovoljeno, če elektronski naslov fizične osebe pravna oseba javno objavi kot svoj kontaktni elektronski naslov.

Javno objavljene elektronske naslove posameznikov je torej dopustno uporabiti za neposredno trženje, če je to v skladu s samim namenom javne objave. Obdelava v navedenem primeru bi tako potekala na podlagi t.i. zakonitih interesov upravljavca, pri čemer se upoštevajo razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, glede na njihovo razmerje do upravljavca. Zakonitost konkretnega neposrednega trženja je torej odvisna od vsebine in konteksta sporočila.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka ni pristojen za presojo zakonitosti konkretne obdelave podatkov. V nadaljevanju vam torej posreduje zgolj splošne usmeritve glede ustrezne pravne podlage, pravic in obveznosti glede obdelave podatkov v obliki neobvezujočega mnenja.

IP je v svojih mnenjih že večkrat naslovil uporabo javno objavljenih oziroma dostopnih e-naslovov za potrebe neposrednega trženja. V mnenjih št. 07121-1/2022/1272 z dne 22. 11. 2022 in št. 07121-1/2025/458 z dne 22. 4. 2025 je poudaril, da splošni (»info«) naslovi načeloma niso osebni podatki. Osebni podatki so namreč definirani kot podatki, ki so v zvezi z določenim posameznikom ali pa je prek njih posameznik določljiv. Elektronski naslov za informacije, ki je namenjen komunikaciji s poslovnim subjektom (v vašem konkretnem primeru s šolo), načeloma ni osebni podatek in se zanj tudi pravila varstva osebnih podatkov ne uporabljajo. Zakon o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom-2), ki ureja neposredno trženje, tako zahteva le, da je komercialno sporočilo jasno razpoznavno kot tako, da je nedvoumno navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano ter naslov, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo za prenehanje pošiljanja takih sporočil.

V primeru, da bi elektronski naslov omogočal identifikacijo konkretne osebe, pa bi najverjetneje šlo za obdelavo osebnih podatkov, s čimer bi v primeru obdelave postali upravljavec. ZEKom-2 na tej točki določa, da je pošiljanje nenaročenih sporočil možno tudi brez podaje posameznikovega soglasja, če elektronski naslov fizične osebe pravna oseba javno objavi kot svoj kontaktni elektronski naslov (šesti odstavek 226. člena). Kot je v zvezi s tem IP poudaril v mnenju št. 07121-1/2024/518 z dne 30. 4. 2024, je javno objavljene elektronske naslove posameznikov dopustno uporabiti za neposredno trženje zgolj, če je to v skladu s samim namenom javne objave. Obdelava v navedenem primeru namreč lahko poteka na podlagi člena 6(1)(f) Splošne uredbe (t.i. zakoniti interesi), pri čemer se upoštevajo razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, glede na njihovo razmerje do upravljavca. Iz navedenega sledi, da je zlasti od vsebine komercialnega sporočila in konteksta sporočila odvisno, ali se javno objavljeni podatek lahko uporabi za namen neposrednega trženja. IP ob tem ponavlja, da konkretne presoje, ali bi to veljalo v vašem primeru, ne more opraviti.

V upanju, da smo odgovorili na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka