Jedro

Ker iz upničine prijave terjatve izhaja, da je škoda nastala že pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na desetletni garancijski rok za solidnost gradbe, ki je predpisan z zakonom. V skladu s prvim odstavkom 662. člena OZ izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del. Upnica ne trdi, da so se napake pojavile šele po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Zato bi morala terjatev za plačilo odškodnine pravočasno prijaviti v stečajnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo prijavo terjatve upnice I. S. s. p. iz S. 2. Upnica je s pritožbo uveljavljala zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo določb ZFPPIPP ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Stečajna upraviteljica je na pritožbo upnice podala izjavo z dne 19. 9. 2017, v kateri je pritrdila sodišču prve stopnje, da je prijavo terjatve zavrglo, ker je upnica zamudila tri mesečni rok za prijavo terjatve.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tri mesečni rok za prijavo terjatev v obravnavanem primeru potekel 23. 11. 2016 in da je prijavo terjatve vložila 23. 6. 2017. Nasprotuje pa uporabljeni pravni podlagi za zavrženje prepozno prijavljene terjatve (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP) s stališčem, da terjatev z zamudo roka za prijavo terjatve v skladu z določbo 382. člena ZFPPIPP ne preneha, ter da bi se zato v stečajnem postopku tudi morala preizkusiti.

6. V obravnavanem primeru stečaja, ki se vodi nad pravno osebo, je sodišče prve stopnje odločitev pravilno oprlo na peti odstavek 296. člena ZFPPIPP. Za uporabo določbe 382. člena ZFPPIPP, ki se uporablja v postopku osebnega stečaja in na katero se sklicuje pritožnica, sodišče ni imelo podlage, ker se osebni stečaj vodi le nad fizičnimi osebami, dolžnik B. z. o. o. - v stečaju, S. pa ni fizična oseba. Zato pritožnica neutemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava.

7. Na trditev pritožnice, da gre v konkretnem primeru za specifično situacijo, ker je upnica prijavila terjatev za plačilo odškodnine v okviru 10 letnega roka garancije za solidnost zgradbe, je stečajna upraviteljica opozorila, da je upnica v dokaz svoji terjatvi za plačilo odškodnine priložila izvedensko mnenje - oceno škode z dne 12. 3. 2015, in odgovorila, da je iz tega mogoče sklepati, da naj bi upnici škoda nastala že pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom. Zato upraviteljica meni, da bi jo lahko prijavila v zakonskem roku za prijavo terjatev.

8. Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP), kot tudi terjatev, ki nastane po začetku stečajnega postopka, če ta zakon določa, da se terjatev plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov (četrti odstavek 296. člena ZFPPIPP). Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (165. člen OZ). Ker iz upničine prijave terjatve izhaja, da je škoda nastala že pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na desetletni garancijski rok za solidnost gradbe, ki je predpisan z zakonom. V skladu s prvim odstavkom 662. člena OZ izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del. Upnica ne trdi, da so se napake pojavile šele po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Zato bi morala terjatev za plačilo odškodnine pravočasno prijaviti v stečajnem postopku. V stečajnem postopku mora upnik v skladu z določbo drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka, če ni v tretjem in četrtem odstavku tega člena drugače določeno. V konkretnem primeru niso podani pogoji po tretjem in četrtem odstavku 59. člena ZFPPIPP. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bi upnica morala terjatev prijaviti v roku iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP.

9. ZFPPIPP določa tudi posledice, če upnik v roku ne prijavi svoje terjatve (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP). Sodišče je prijavo terjatve zavrglo na podlagi jasnega določila petega odstavka 296. člena ZFPPIPP, ki ga drugače kot se glasi, ni mogoče razlagati. S tem pa se izkaže, da je neutemeljeno tudi sklicevanje pritožnice na interes upnikov stečajnega dolžnika, da se preizkusi tudi njena terjatev, ne glede na dejstvo, če je prijavljena pravočasno ali prepozno.

10. Glede na navedeno je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).