Jedro

Vrhovno sodišče je večkrat poudarilo, da ZPSVIKOB-1 ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, v katerem se določbe ZPP uporabljajo le subsidiarno. Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno za odločanje o tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, in sicer po posebnih pravilih postopka, kot jih določa ZPSVIKOB-1, za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije in poslovno banko pa ne velja izključna pristojnost sodišča niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik je 15. 12. 2017 vložil tožbo, s katero od toženk (poslovne banke, Banke Slovenije in Republike Slovenije) solidarno zahteva povrnitev škode, ki mu je nastala kot imetniku podrejenih obveznic pri Banki Celje, d. d., (pravne prednice prve toženke, v nadaljevanju BCE) ob sanaciji bank v letih 2013 in 2014.

2.Sodišče prve stopnje je tožbo v delu, ki se nanaša na drugo toženko (Banko Slovenije), odstopilo Okrožnemu sodišču v Mariboru. Hkrati je podalo predlog Vrhovnemu sodišču, da se tožba v delu, ki zadeva prvo in tretjo toženko, prav tako odstopi Okrožnemu sodišču v Mariboru, saj meni, da bi bila delegacija smotrna zaradi večje ekonomičnosti postopka.

Dosedanji potek postopka

3.Sodišče je pojasnilo, da je na podlagi odločbe Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 ugotovilo prekinitev postopka v razmerju do druge toženke že z dnem vložitve tožbe. Hkrati je postopek prekinilo tudi v razmerju do prve in tretje toženke, saj je ocenilo, da je vprašanje pravilnosti odločbe Banke Slovenije o izbrisu podrejenih obveznic BCE zanju prejudicalnega značaja.

4.Dne 22. 11. 2019 je bil sprejet Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), ki je določil izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru za sodno varstvo v odškodninskih tožbah nekdanjih delničarjev in upnikov banke, katerih delnice ali obveznosti so prenehale zaradi izrednega ukrepa Banke Slovenije. Sodišče prve stopnje je po tem zakonu nadaljevalo postopek zoper Banko Slovenijo, in se v tem delu izreklo za nepristojno.

5.Tožnik je vložil pritožbo in vztrajal, da bi se postopek zoper vse tri toženke moral obravnavati skupaj. V fazi vročanja pritožbe v odgovor je Ustavno sodišče z odločbo U-I-4/20 zadržalo izvrševanje ZPSVIKOB in odločilo, da se do dokončne odločitve prekinejo vsi pravdni postopki po 24. in 45. členu tega zakona. Po tej odločbi je sodišče prve stopnje ponovno ugotovilo prekinitev postopka zoper drugo toženko.

6.Dne 23. 5. 2024 je bil sprejet nov ZPSVIKOB (ZPSVIKOB-1), ki določa, da lahko nekdanji imetnik kvalificirane pravice uveljavlja odškodninsko varstvo le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon. Tožbo je treba vložiti zoper Banko Slovenije, za odločanje pa je izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

7.Prvostopenjsko sodišče je postopek zoper vse tri toženke nadaljevalo in zadevo predložilo višjemu sodišču zaradi odločanja o pritožbi tožnika. Višje sodišče ni sledilo stališču tožnika, da bi se morali vsi zahtevki obravnavati v istem postopku, in je pritožbo zavrnilo. Oprlo se je na stališče Vrhovnega sodišča v I R 17/2022, da je tožbeni zahtevek zoper drugo toženko treba obravnavati kot samostojen zahtevek.

Argumenti za delegacijo

8.Sodišče pojasnjuje, da bi bila delegacija postopka smotrna iz razlogov večje ekonomičnosti. Vsem trem toženkam tožnik očita usklajeno protipravno ravnanje pri izbrisu podrejenih obveznic, kar je privedlo do izpada kapitala tožnika. Tožnik trdi, da prva toženka v postopku lastne sanacije ni iskala aktivno vlagateljev za dokapitalizacijo in kljub prikazanim pozitivnim rezultatom poslovanja v poročilih, v postopku sanacije ni ugovarjala ukrepom druge toženke, čeprav je bila Gorenjska banka v istem obdobju uspešna pri tem. Druga toženka naj bi svojo odločbo oprla na stresni test, ki ni odražal dejanskega finančnega stanja BCE in ni bil pripravljen v skladu s strokovnimi pravili. Poleg tega naj bi v nasprotju z zadnjim revidiranim poročilom BCE za leto 2013 izkazoval negativni kapital za BCE. Tretja toženka pa naj bi z dokapitalizacijo iztisnila delničarje in podržavila zasebno lastnino, ker naj bi si že prej prizadevala za pridružitev BCE k Abanki. Zaradi tega v postopku sanacije BCE ni aktivno iskala drugih vlagateljev.

9.Tožnik zatrjuje, da vse tri toženke skupaj odgovarjajo za slabo izveden postopek sanacije BCE. Sodišče meni, da bi bilo najučinkoviteje, da se ta vprašanja obravnavajo v enotnem postopku. Skupna obravnava bi omogočila učinkovito izvedbo dokaznih dejanj, saj bi tožnik v enotnem postopku imel dostop do vseh relevantnih informacij in dokazov, potrebnih za presojo glede vseh treh toženk. Smotrnost in praktičnost združitve postopkov sta v interesu tožnika in vseh strank, saj bi to omogočilo enostavnejše in učinkovitejše zagotavljanje vseh potrebnih procesnih dejanj. ZPSVIKOB-1 za postopke zoper Banko Slovenijo napotuje na uporabo določb ZPP o gospodarskih sporih, vendar to ne preprečuje, da se postopek zoper vse tri toženke vodi skupaj. Pravila o gospodarskih postopkih veljajo tudi, kadar so v sporu poleg oseb, za katere veljajo ta pravila, tudi druge osebe, ki so materialni sosporniki, kot je določeno v 484. členu ZPP. V obravnavani zadevi še ni bil izveden niti pripravljalni ali prvi narok.

O (ne)utemeljenosti predloga

10.Predlog ni utemeljen.

11.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Bistvo določitve drugega stvarno pristojnega sodišča zaradi lažje izvedbe postopka drugje je ekonomičnost postopka; po sodni praksi jo narekujejo predvsem objektivne okoliščine, povezane z dokaznim postopkom.

12.Vrhovno sodišče je večkrat poudarilo, da ZPSVIKOB-1 ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, v katerem se določbe ZPP uporabljajo le subsidiarno. Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno za odločanje o tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, in sicer po posebnih pravilih postopka, kot jih določa ZPSVIKOB-1, za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije in poslovno banko pa ne velja izključna pristojnost sodišča niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.

13.V konkretnem primeru je zatrjevana odškodninska odgovornost vseh toženk povezana z istim dogodkom, to je z izrekom izrednih ukrepov zoper poslovno banko. Vendar pa tožnik odgovornost posameznih toženk uveljavlja na podlagi različnih dejstev in različnih pravnih temeljev. Za določitev pristojnosti v zvezi s tožbenim zahtevkom zoper drugo toženko (Banko Slovenije) je treba uporabiti specialne določbe ZPSVIKOB-1. V delu tožbe, ki se nanaša na prvo in tretjo toženko, pa gre za samostojna tožbena zahtevka, pri čemer je treba za odločitev o pristojnosti upoštevati splošna pravila krajevne pristojnosti po ZPP. Na podlagi 48. člena ZPP je za tožbeni zahtevek zoper prvo in tretjo toženko glede na sedež teh toženk pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Argument ekonomičnosti postopka je zato le navidezen.

14.Predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča po obrazloženem ni utemeljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

-------------------------------

1ZPSVIKOB-1 v 1. alineji prvega odstavka 1. člena določa, da ta zakon ureja pravno podlago za povračilo škode, pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerim se nekdanjim delničarjem oziroma delničarkam ali upnikom oziroma upnicam banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale, ali drugim osebam, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1), omogoča učinkovito sodno varstvo. Prvi odstavek 4. člena ZPSVIKOB-1, naslovljen pravna podlaga za povračilo škode, določa, da je nekdanji imetnik upravičen do povračila škode (odškodnine), če mu je zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi mu nastala, če izredni ukrep ne bi bil izrečen. V prvem odstavku 5. člena ZPSVIKOB-1 je določeno, da če ta zakon ne določa drugače, se za postopek, ki se vodi v skladu s tem zakonom, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, in sicer pravila postopka v gospodarskih sporih.Prvi odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1 določa, da lahko nekdanji imetnik uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon. Tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1 določa, da se ta zakon ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po prvem odstavku tega člena. V 6. členu ZPSVIKOB-1 je določeno, da je za odločanje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru. Po prvem odstavku 48. člena ZPSVIKOB-1 se sodišče, ki vodi postopek, v katerem so vložene tožbe s tožbenimi zahtevki zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo zoper Banko Slovenije ali Republiko Slovenijo, in ni pristojno sodišče v skladu s tem zakonom, v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti s sklepom izreče za nepristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih. Po pravnomočnosti navedenega sklepa odstopi prvotno sodišče zadevo pristojnemu sodišču po tem zakonu. Če tožba vsebuje več zahtevkov in se je prvotno sodišče v skladu s tem zakonom izreklo za nepristojno le za nekatere, pošlje prvotno sodišče pristojnemu sodišču kopijo tožbe, samo pa nadaljuje odločanje o zahtevkih, za katere je pristojno.

2Glej sklep VS RS III R 17/2022 z dne 16. 7. 2024 (6. do 8. tč.), tudi sklepe III R 5/2020, III R 19/2020, III R 19/2022 (vsi z dne 16. 7. 2024).

3Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS III R 17/2022, tč. 14.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 48, 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.