Jedro

ZFPPIPP nima posebnih določb o izločitvi sodnika, zato se v skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe ZPP o izločitvi.

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja jasna razmejitev med razlogi, ki se lahko uveljavljajo s pritožbo zoper sklep in razlogi, ki se lahko uveljavljajo s (pravočasno in dovoljeno) zahtevo stranke za izločitev sodnika, ki v določeni zadevi, ki mu je dodeljena, sodi. Dodatna obrazložitev ni potrebna, drugačna pritožbena stališča pa niso pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru, pred katerim se vodi postopek osebnega stečaja zoper dolžnico A. A., zavrnila kot neutemeljeno zahtevo upnika B. A. z dne 8. 3. 2019 za izločitev okrožne sodnice C. C. 2. Upnik se je zoper sklep pritožil. Navedel je, da ga izpodbija zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodnici, zoper katero je predlagal izločitev, očita, da je bila v izjavi, ki jo je podala v zvezi s predlogom za izločitev, neiskrena. Zato se sprašuje, kakšne sodnike ima slovensko sodstvo, ki glede svojih ravnanj v nekem postopku niso iskreni celo do svojega predstojnika. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da ugotovi, da obstaja utemeljen razlog za izločitev sodnice C. C. iz postopka osebnega stečaja St 000, da razveljavi sklep predsednice sodišča Su 238/2019-2 in zadevo v zvezi s predlogom z dne 1. 2. 2019 (PD 296) vrne naslovnemu sodišču v novo odločanje pred novim /drugim sodnikom posameznikom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je upnik vložil zahtevo za izločitev sodnice, ki vodi postopek osebnega stečaja nad dolžnico, hkrati s pritožbo zoper sklep St 000 z dne 20. 2. 2019, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog z dne 1. 2. 2019 (PD 296). Kaj je bila vsebina predloga z dne 1. 2. 2019, izhaja iz sklepa St 000 z dne 20. 2. 2019, zoper katerega se je pritožnik pritožil (o pritožbi pa je Višje sodišče v Ljubljani že odločilo s sklepom Cst 241/2019).

5. ZFPPIPP nima posebnih določb o izločitvi sodnika, zato se v skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe ZPP o izločitvi (70. člen do 74. člen). Stranka mora tudi v stečajnem postopku zahtevati izločitev sodnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev (drugi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Do izdaje sklepa St 000 z dne 20. 2. 2019, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog z dne 1. 2. 2019, upnik ni zahteval izločitve sodnice. Zatrjeval je, da je zvedel za sodničino nepristranskost šele ob prejemu sklepa z dne 20. 2. 2019. Glede na navedeno pa neutemeljeno izpodbija stališče izpodbijanega sklepa, da je podlaga zahteve za izločitev sodnice upnikovo nezadovoljstvo z odločitvijo iz sklepa St 000 z dne 20. 2. 2019. 6. V zahtevi za izločitev je upnik uveljavljal razlog za izločitev iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Poudarjal je, da so bile njegove „navedbe in naziranja iz razdelka II. vloge z dne 1. 2. 2019 še kako argumentirane (podprte z dokazi), niso bile nepomembne za odločitev in so bistvenega pomena glede vpliva na glavno stvar - stečajno maso, pa jih je stečajno sodišče kljub temu ignoriralo“. S tem je po stališču upnika sodišče grobo kršilo eno od temeljnih jamstev v postopku, to pa je pravica stranke do obrazloženosti sodbe (v konkretnem primeru sklepa) in da je upoštevaje zatrjevana dejstva iz I. razdelka pritožbe (da je naslovno sodišče že 7. 6. 2018 obvestil in k obvestilu priložil tudi dokaze (PD 253), da je stečajna dolžnica 14. 8. 2014 iz naslova t. i. druge podlage, na račun pooblaščenca I. V. prejela znesek 11.497,22 EUR, pa naslovno sodišče celo po vložitvi predloga z dne 1. 2. 2019 ni zavzelo stališča, ali ta znesek spada v stečajno maso, ob dejstvu, da je bilo stečajno sodišče že v letu 2015 v sklepu Cst 664/2015 s strani Višjega sodišča v Ljubljani grajano, da je šele v sklepu z dne 25. 8. 2015 zavzelo stališče, da znesek 15.351,52 EUR spada v stečajno maso) pri njemu kot stečajnemu upniku dokončno vzbudilo utemeljen dvom glede zagotavljanja temeljnega procesnega jamstva - to je nepristranskosti odločanja po 23. členu Ustave RS. V zahtevi je upnik nadalje zatrjeval, da je v II razdelku vloge z dne 1. 2. 2019 naslovnemu sodišču tudi predlagal, da naj oziroma glede česa naj sodišče pozove stečajnega upravitelja, kot to izhaja iz četrte in pete strani vsebine predmetnega predloga, medtem pa v sklepu z dne 20. 2. 2019 naj sodišče o tem ni zavzelo prav nikakršnega stališča. V zvezi s temi trditvami je upnik utemeljil svoje prepričanje, da je sodišče njegov predlog iz II. razdelka predmetne vloge enostavno ignoriralo. Pri tem je zapisal, da sodišče res ni dolžno odgovarjati na vsak pravni argument stranke, dolžno pa se je opredeliti do nosilnih pravnih naziranj stranke, ki so argumentirana in za odločitev po razumni presoji utemeljena.

7. Iz 2. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je v zvezi s trditvami iz zahteve za izločitev sodnica C. C. podala izjavo (četrti odstavek 73. člena ZPP), da meni, da na podlagi zavrnitve upnikovega predloga, da se dolžnici naloži plačilo v višini 15.351,52 EUR na fiduciarni račun oziroma v dobro stečajne mase, ni podan nobeden od razlogov za izločitev po 70. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Sklep z dne 20. 2. 2019, zoper katerega se je upnik pritožil in v katerem je zahteval njeno izločitev v zvezi z izdajo tega sklepa, je bil izdan v skladu z določili ZFPPIPP in upoštevaje predhodne odločitve višjega sodišča v obravnavani zadevi.

8. Za odločitev predsednice sodišča, ki je odločala o upnikovi zahtevi za izločitev, višina zneska, ki jo je sodnica navedla v izjavi, ni bila bistvena. Iz 4. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je predsednica sodišča presojala očitek, ki ga je upnik izpostavil kot bistvenega, in sicer, da se sodnica ni v celoti opredelila do njegovega predloga z dne 1. 2. 2019 oziroma, da ni zavzela stališča, da določen znesek spada v stečajno maso. Ker je tudi brez navedbe zneska v obrazložitvi izpodbijani sklep mogoče preizkusiti, pritožnik neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka (iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbene trditve, na katerih pritožnik sedaj utemeljuje neiskrenost sodnice, pa pritožbenega sodišča niso uspele prepričati v utemeljenost pritožbe.

9. Upnik je utemeljeval izločitev sodnice „upoštevaje navedbe“, da mu je bila z izpodbijanim sklepom kršena pravica do nepristranskega odločanja, ker je sodnica z njim izkazala, da ne zagotavlja procesnih jamstev, s tem pa gre po stališču pritožnika „za utemeljen in argumentiran strah glede njene nepristranskosti oziroma so podane okoliščine glede njene objektivne pristranskosti“. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja jasna razmejitev med razlogi, ki se lahko uveljavljajo s pritožbo zoper sklep in razlogi, ki se lahko uveljavljajo s (pravočasno in dovoljeno) zahtevo stranke za izločitev sodnika, ki v določeni zadevi, ki mu je dodeljena, sodi. Dodatna obrazložitev ni potrebna, drugačna pritožbena stališča pa niso pravilna.

10. Največjo težo je upnik v konkretnem primeru namenil trditvam, da se sodnica izogiba presoji, ali odškodnina, ki jo prejema stečajna dolžnica, sodi v stečajno maso, ki je namenjena za poplačilo upnikov. Pri tem je izpostavil, da je bila že v letu 2015 s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 664/2015 (PD 129) opozorjena oziroma grajana, da je šele v sklepu z dne 25. 8. 2015 (PD 105) zavzela stališče, ali znesek 15.351,52 EUR spada v stečajno maso. Tudi v pritožbi upnik vztraja, da iz same vsebine 14. točke obrazložitve sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 664/2015 izhaja graja dela sodnice, ki pa je sodnica ni upoštevala ter po njegovem stališču šla še en korak dlje, to pa je, da v letu 2018, ko je 7. 6. 2018 obvestil sodišče glede zneska 11.497,92 EUR, ni zavzela stališča, ali ta spada v stečajno maso.

11. V zvezi s sklepom Cst 664/2015 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Višje sodišče v Ljubljani ugodilo pritožbi dolžnice in sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka odpusta obveznosti spremenilo tako, da je ugovor upnika proti odpustu obveznosti zavrnilo. Odločitev je med drugim argumentiralo s tem, da je izpodbijana odločitev materialnopravno zmotna, ker že na podlagi trditev iz predloga in dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, dolžnici v zvezi s sporno odškodnino ni mogoče očitati špekulativnih namenov. Črpanje le dela argumentov iz tega sklepa za izločitev prvostopenjske sodnice zaradi njene nepristranskosti, ni utemeljeno. Če pritožnik povezuje strah z negotovostjo glede odločitve o njegovem predlogu z dne 1. 2. 2019, pa ta strah za presojo obstoja okoliščin, ki lahko vzbujajo dvom v nepristranskost sodnika, ni relevanten. Sicer pa je o njegovem predlogu, ki se nanaša na stečajno maso stečajne dolžnice sodišče že odločilo s sklepom z dne 20. 2. 2019, zoper katerega se je upnik tudi pritožil, njegovo pritožbo pa je vsebinsko obravnavalo tudi pritožbeno sodišče. Zato očitek o izogibanju odločitvam ni utemeljen in ga je predsednica sodišča utemeljeno zavrnila.

12. Glede na navedeno pritožnik ni uspel izpodbiti pravilnega zaključka, na katerem temelji izpodbijani sklep, da okoliščine, ki jih je zatrjeval in dokazoval v zahtevi za izločitev sodnice, ne vzbujajo dvoma o njeni nepristranskosti pri odločanju v postopku osebnega stečaja nad dolžnico A. A.. Ker ni podan izločitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).