Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za priznanje tuje sodne odločbe, ko je ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji, ki so predpisani v določilih 86. do 92. člena ZMZP.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnika sama nosita svoje stroške za pritožbi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo (sklep z dne 20.5.1999), da se prizna pravna veljavnost sklepa Temeljnega sodišča Skopje I v Skopju, opr. št. IV.SI. št. 2089/96 z dne 8.11.1996, s katerim je bilo odločeno, da sta dolžnika B. in L. dolžna upniku A. v roku 8 dni izplačati znesek 14.813,5 DEM, povečan z obrestmi, zamudnimi obrestmi in izvršilne stroške v znesku 8.500,00 den.

Zoper navedeni sklep sta dolžnika oziroma nasprotna udeleženca vložila pritožbi. Oba pritožnika uveljavljata zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava.

B. trdi, da dolžnik dejansko dolguje upniku na podlagi verodostojnih listin, vendar se je upnik s protokolom obvezal, da bo priznal dolžniku nov dogovor nadalje opisuje razmerje s kupcem C. in razmerje s podjetjem L. Poleg tega izpodbija trditev sodišča v obrazložitvi, da dolžnik ni odgovoril na predlog upnika. Zaključuje, da je sodišče z opustitvijo dosledne kontrole dožnikovega ugovora z dne 10.5.1999 in ob neupoštevanju zahtevka dolžnika po nadaljevanju rednega postopka, odločilo v škodo dveh toženih dolžnikov, kar pa ne more biti, saj je samo eden redni dolžnik, na katerega je upnik fakturiral in carinil blago. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev v nadaljnji sodni postopek. Pritožnik L pa zatrjuje, da predlagatelju - upniku ne dolguje ničesar in od njega tudi ni prejel nobenega blaga, saj je dejanski dolžnik podjetje B. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožbi nista utemeljeni.

Uveljavljana pritožbena razloga nista podana. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo (v sklepu z dne 20.5.1999) , da so podani pogoji za priznanje tuje sodne odločbe, ko je ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji, ki so predpisani v določilih 86. do 92. člena ZMZP. V pritožbi pritožnika ne navajata prav nobene okoliščine, ki bi lahko izpodbila ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni okoliščin, ki bi kazale na to, da zaradi nepravilnosti v postopku izdaje odločbe, ki je predmet priznanja, strankam ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Sodišče prve stopnje je podrobno ugotavljalo okoliščine za priznanje, kot jih določa ZMZP in ni našlo ovir za priznanje oziroma ugotovilo, da so podani pogoji za priznanje. Pritožnika pa tudi nista v svoji pritožbi navedla prav nobene okoliščine, ki bi jo bilo mogoče upoštevati pri priznanju tuje sodne odločbe. Sodišče prve stopnje je res ugotovilo, da nasprotni udeleženec (oba, kot je navedeno v uvodu prvostopnega sklepa) na predlog za priznanje tuje sodne odločbe ni odgovoril, pritožnik pa prilaga pod B10 z dne 10.5.1999 odgovor v katerem navaja, da zavrača predlagani zahtevek, saj ne upošteva niti dogovorjenega 25 % znižanja cene in predlaga, da se razišče medsebojni spor v rednem sodnem postopku. Ni izkazano, da bi ta odgovor stranki poslali sodišču. Pa tudi če bi ga, vsebina tega odgovora ne more izpodbiti ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni prav nobenih zadržkov na podlagi ZMZP-ja, ki bi lahko doprinesli k zavrnitvi predloga za priznanje navedene tuje sodne odločbe.

Trditve, ki sta jih podali pritožnici glede dejanskega stanja, še posebej L, bi bile lahko pravno relevantne le še v stadiju nepravnomočne odločbe sodišča prve stopnje, po pravnomočnosti in po priznanju tuje sodne odločbe pred sodiščem prve stopnje pa je mogoče preverjati le, ali so podani pogoji za priznanje tuje sodne odločbe v že navedenih določilih Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (ZMZP) v določilih 86. do 92. člena zakona.

Neutemeljeni pritožbi je bilo potrebno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje po 2. točki 380. čl. ZPP.