Jedro

Odpoved PZ s ponudbo nove (90. člen ZDR) ni nezakonita zgolj zato, ker delavcu ni ponujeno drugo ustrezno delo. Če delavec odkloni ponudbo za neustrezno zaposlitev, so pravne posledice te zavrnitve enake, kot če delodajalec ponudbe neustrezne zaposlitve sploh ne bi dal, ampak bi delavcu odpovedal PZ iz poslovnega razloga. V tem primeru delavec obdrži pravico do odpravnine po

109. členu ZDR. Iz 3. odstavka 88. člena ZDR izhaja, da delavec nima pravice do odpravnine po 109. členu ZDR, če ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove PZ za ustrezno delo za nedoločen čas in mu zato preneha delovno razmerje, zato je po argumentu a contrario potrebno zaključiti, da delavec obdrži pravico do odpravnine, če ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev PZ za neustrezno delo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek za ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove z dne 12.2.2004 nezakonita, za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med tožnico in toženo stranko dne

12.2.2004 in za ugotovitev, da se šteje, da je tožnica še vedno zaposlena na delovnem mestu glavnega skladiščnika za blago, zaradi česar jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo glavnega skladiščnika in ji priznati vse pravice, kot če bi delala na tem delovnem mestu, še zlasti pa razliko v plači. Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnica, pri čemer smiselno uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je potrebno ločiti institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe. Pri slednjem mora biti poleg resnih in utemeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi izkazana tudi ustreznost ponujene zaposlitve. V kolikor delodajalec ponudi neustrezno zaposlitev, kar se je v konkretnem primeru tudi zgodilo, potem je odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove nezakonita. Delovno mesto glavnega skladiščnika, na katerem je bila poprej razporejena tožnica, še vedno obstaja. To delo sedaj opravlja tožničina sodelavka A. P..

Edino dodatno delo je vnos podatkov v računalnik, na kar se je nova delavka po lastni izjavi hitro navadila. Nobenega razloga ni, da se na vnos podatkov v računalnik ne bi hitro navadila tudi tožnica. Navedeno pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove nezakonita tudi zaradi tega, ker zanjo ni obstajal poslovni razlog. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

V skladu z drugim odstavkom 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS št. 26/99, 96/03, 2/04) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11.,

12. in 14. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Zmotno je stališče tožnice, da poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni podan, ker delo, ki ga je prej opravljala na delovnem mestu glavnega skladiščnika za blago, še naprej opravlja njena sodelavka A. P.. Iz izpovedb prič M. B., A. P. in J. P. je namreč razvidno, da je tožena stranka zaradi zmanjšanega obsega dela dejansko združila delovni mesti glavnega skladiščnika za blago in planerja proizvodnje, tako da sedaj delo, ki sta ga prej opravljali dve delavki, opravlja samo A. P., ki je bila zaposlena na delovnem mestu planiranja proizvodnje. Navedeno pomeni, da je bil podan poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi eni od obeh delavk, ki sta zasedali navedeni delovni mesti. Ob ugotovitvi, da se za delo, ki ga sedaj opravlja P., zahteva izobrazba tekstilnega tehnika, ki jo ta delavka tudi ima, tožnica pa ne, toženi stranki res ni mogoče očitati, da se je odločila za P., ki pozna tudi delo skladiščnika, saj ga je že opravljala.

V skladu s 1. alineo prvega odstavka 88. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS št. 42/02) je poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca preneha potreba po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Pri toženi stranki je zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov prenehala potreba po opravljanju dela delavca na delovnem mestu skladiščnika za blago, zato je tožena stranka tožnici utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

Kadar so podani poslovni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, delodajalec bodisi lahko poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ali pa hkrati z odpovedjo delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR.

V obeh primerih se uporabljajo določbe ZDR, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Institut odpovedi s ponudbo nove pogodbe je urejen v 90. čl. ZDR.

Tako prvi odstavek 90. čl. ZDR določa, da se uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanaša na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s tretjim odstavkom 88. čl. ZDR. V skladu s tretjim odstavkom 90. čl. ZDR pa delavec nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico izpodbijati pred pristojnim sodiščem utemeljenost odpovednega razloga, če sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas. V primeru neustreznosti nove zaposlitve pa ima delavec pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem (četrti odstavek 90. čl. ZDR). Iz teh določb pa nikakor ne izhaja, da ponudba neustrezne zaposlitve pomeni nezakonitost odpovedi, kakor to zatrjuje tožnica v pritožbi. Nelogičnost tožničine trditve izhaja že iz posledic zavrnitve ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe za neustrezno zaposlitev. V kolikor delavec odkloni ponudbo za neustrezno zaposlitev, potem so pravne posledice takšne zavrnitve enake, kot da delodajalec takšne ponudbe sploh ne bi dal in bi zgolj odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tak delavec namreč obdrži pravico do odpravnine po 109. čl. ZDR, čeprav je odklonil neustrezno zaposlitev. Iz tretjega odstavka

88. čl. ZDR namreč izhaja, da delavec nima pravice do odpravnine, če ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas in mu zato preneha delovno razmerje. Po argumentu a contrario pa delavec obdrži pravico do odpravnine, če ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delo.

Ponudba delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delo je tako le dodatna možnost za preprečitev negativnih posledic odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar pa odklonitev takšne ponudbe za delavca ne more imeti nobenih neugodnih posledic. Tudi sicer ni logično, zakaj bi bil delodajalec, ki izkoristi takšno zanj neobvezno možnost, v slabšem položaju od delodajalca, ki takšne ponudbe ne bi dal, temveč bi ob istem poslovnem razlogu zgolj podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne da bi pri tem ponudil sklenitev nove pogodbe.

Neustreznosti nove zaposlitve se je tožena stranka očitno zavedala, saj je zaradi tega v odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove določila tudi sorazmerni del odpravnine. V skladu s

4. odst. 90. čl. ZDR bi ta sorazmerni del odpravnine stranki sicer morali določiti sporazumno in ne enostransko, vendar zgolj zaradi tega odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ni nezakonita.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožničin zahtevek, saj je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove zakonita, glede na to, da je bil podan poslovni razlog za redno odpoved in glede na to, da neustreznost ponujene nove zaposlitve nima za posledico nezakonitosti same odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. čl. ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.