U-I-279/97

18.12.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Lovske zveze Slovenije, ki jo zastopa predsednik Jože Strle, na seji dne 18. decembra 1997

s k l e n i l o :

Pobuda Lovske zveze Slovenije za začetek postopka za oceno zakonitosti Pravilnika o vsebini lovskogojitvenih načrtov območij (Uradni list RS, št. 19/96, 23/96 in 29/96) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v :

A.

1.Lovska zveza Slovenije je vložila pobudo za oceno skladnosti Pravilnika o vsebini lovskogojitvenih načrtov območij (Uradni list RS, št. 19/96, 23/96 in 29/97 - v nadaljevanju Pravilnik) z določbami Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanu lovišč (Uradni list RS, št. 15/76 in 29/86 - v nadaljevanju: ZVGLD). Pobudnica vlaga pobudo na podlagi sklepa upravnega odbora Lovske zveze Slovenije z dne 4.10.1997. Navaja, da je podan tudi njen pravni interes, saj je neposredni upravljalec dveh lovišč (Ljubljanski vrh na Krimu in Polom pri Kočevju). Pravni interes upravljalcev lovišč je po mnenju pobudnice podan, ker naj bi jim bila s Pravilnikom kršena pravica, da na podlagi sprejetih in od upravnega organa potrjenih lovsko-gospodarskih načrtov samostojno sprejemajo letne načrte gospodarjenja z divjadjo.

2.Menijo, da je zaradi napačnega razumevanja 12. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 - v nadaljevanju: ZG) in ker naj bi bil Pravilnik tudi v nasprotju s Pravilnikom o lovsko- gospodarskih načrtih (Uradni list SRS, št. 7/78), ustvarjena pravna zmeda.

3.V nasprotju z 38. in 43. členom ZVGLD naj bi bili določbi Pravilnika o določitvi vsebine lovskogojitvenih načrtov in o določitvi številčnega obsega odstrela za parkljasto divjad.

4.Namen lovskogojitvenih načrtov območja, ki je bil uveden z ZG, naj bi bil določitev ciljev, usmeritev ter ukrepov za ohranitev ogroženih populacij divjadi in zagotovitev naravnega ravnotežja med divjadjo in okoljem. Ta namen pa se naj bi razlikoval od namena lovsko-gospodarskih načrtov lovišč. Menijo, da lovskogojitveni načrt območja nikakor ne more zamenjati lovsko- gospodarskega načrta lovišča. Minister, pristojen za gozdarstvo, pa po njihovem mnenju za izdajo Pravilnika nima zakonskega pooblastila.

5.Navajajo, da je 12. člen ZG pomanjkljiv, saj ne določa vsebine načrta, časa, za katerega se sprejema, in postopka za sprejem, pa tudi pojem območja naj ne bi bil opredeljen.

6.Ustavnemu sodišču predlagajo, da zadrži izvrševanje Pravilnika do končne odločitve. Predlog utemeljujejo z dejstvom, da se izteka lovsko leto in da so dolžni pripraviti in sprejeti lovsko- gospodarski načrt na podlagi ZVGLD, zaradi pravne zmede pa da ne vedo, po katerem predpisu se morajo ravnati. Popolno zmedo pa naj bi povzročila prepoved lova v nekaterih loviščih. Z zadržanjem Pravilnika bi potekalo planiranje v skladu z ZVGLD in na njegovi podlagi izdanim pravilnikom o lovsko-gospodarskih načrtih.

7.Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v odgovoru meni, da izpodbijani pravilnik ni v nasprotju z ZVGLD. Menijo, da ni nikakršne potrebe po začasnem zadržanju izvrševanja Pravilnika, saj da morajo lovske organizacije v predpisanih rokih izdelati letne načrte gospodarjenja z divjadjo, ki morajo biti usklajeni z lovskogojitvenimi načrti območja. Le tako naj bi bilo mogoče zagotoviti gospodarjenje z divjadjo kot delom gozdnega ekosistema.

8.Iz odgovora tudi izhaja, da je ZG na podlagi novih spoznanj in spremljanja stanja uvedel nova načela za sonaravno gospodarjenje z gozdom kot ekosistemom. Celovita obravnava gozda pa se lahko zagotavlja le na podlagi strokovno izdelanega programa razvoja gozdov in načrtov za gospodarjenje z gozdovi. Glede na to morajo lovske organizacije upoštevati ZG in na njegovi podlagi izdane predpise o gospodarjenju z divjadjo, ki je postala na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1 /96 - v nadaljevanju: ZVO) državna lastnina.

B.

9.Pobudnica izkazuje pravni interes za oceno zakonitosti Pravilnika v skladu s 24. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) kot neposredna upravljalka dveh lovišč.

10.ZG ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi s ciljem, da se zagotovijo sonaravno ter večnamensko gospodarjenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njegovih funkcij. Divjad, ki je predmet pravne regulacije tudi v ZVGLD1, je le en del gozdnega ekosistema, ki zajema življenjske združbe rastlin in živali ter njihov življenjski prostor. ZG ureja gozd kot celoten ekosistem in skrbi za njegovo biološko ravnovesje, pri tem pa poudarja sonaravno gospodarjenje. Sonaravno gospodarjenje pa je način ravnanja z gozdnimi ekosistemi, ki temelji na negi gozda in zagotavlja njihovo ohranitev, povečanje pestrosti avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst. Poudariti je treba, da je ZG tudi novejši zakon; sprejet je bil leta 1993, medtem ko je bil ZVGLD sprejet leta 1976. V tem času se je tako v svetovnem merilu kot tudi v Ustavi in zakonih že uveljavil ekološki pristop.

11.Gozdnogospodarski načrt, ki je urejen v ZG, je eden izmed načrtov gospodarjenja z gozdovi. Z njimi se določijo pogoji za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdove ter gozdni prostor, potreben obseg gojenja in varstva gozdov, najvišja možna stopnja njihovega izkoriščanja ter pogoji za gospodarjenje z živalskim svetom. V splošnem delu gozdnogospodarskega načrta območja se med drugim določijo na podlagi kazalnikov usmeritve za ohranjanje oziroma vzpostavitev naravne avtohtone sestave gozdnih življenjskih združb ter razmerje med divjadjo in okoljem. Te usmeritve pa so poleg ugotovljenih bioloških kazalnikov usklajenosti divjadi z njenim okoljem podlaga lovskogojitvenih načrtov območij. Z lovskogojitvenim načrtom, ki ga sprejema Zavod za gozdove v sodelovanju z lovci, kmetijci, naravovarstveniki in drugimi, katerih dejavnost je povezana z naravovarstveniki, se določijo cilji in usmeritve ter ukrepi za ohranitev ogroženih populacij divjadi in za zagotovitev naravnega ravnotežja med divjadjo in okoljem (12. člen). Določitev teh ciljev, usmeritev ter ukrepov, ki izhajajo iz splošnejšega načrta (gozdnogospodarski načrt), in se nato konkretizirajo v lovskogojitvenih načrtih, je seveda obvezna za upravljalce lovišč in jih morajo upoštevati.

12.Upravljalci lovišč morajo na podlagi ZVGLD sprejemati lovsko- gospodarske načrte in sicer lovsko-gospodarski načrt za obdobje petih let in letni načrt gospodarjenja z divjadjo. Sprejemanje teh načrtov je dolžnost upravljalcev lovišč in ne njihova pravica, kot to zmotno navaja pobudnica. Njihova dolžnost izhaja iz drugega odstavka 4. člena ZVGLD, s katerim jim je dano javno pooblastilo za upravljanje z lovišči2. Načrti so podlaga za upravljanje z lovišči. Lovsko-gospodarski načrt je načrt varstvenih, gojitvenih in tehničnih rešitev za optimalni način upravljanja z loviščem in je sestavni del prostorskega načrta. Po določbi 40. člena ZVGLD pa mora biti usklajen z gozdnogospodarskim načrtom glede števila in strukture posameznih vrst divjadi. Zakon tudi določa, da načrta ne smeta biti v nasprotju z določbami družbenega dogovora iz 33. člena ZVGLD. Predmet pravnega urejanja družbenega dogovora je bilo vzpostavljanje in ohranjanje biološkega ravnovesja ob upoštevanju ekoloških razmer ter usklajevanje različnih interesov v zvezi z divjadjo. Ker je zagotavljanje javnega interesa z družbenim dogovorom preživeto, je ta vprašanja uredil zakonodajalec leta 1993 z ZG. Tudi zaradi tega morajo biti lovsko-gospodarski načrti v skladu z ZG.

13.Izpodbijani pravilnik ni v nasprotju s Pravilnikom o lovskogospodarskih načrtih niti ga Pravilnik ne nadomešča, kot to zmotno meni pobudnica, saj glede na zakone, iz katerih izhajata, vsak na svojem področju določata pravila ravnanja z divjadjo.

14.Lovsko-gospodarski načrt predvsem optimizira način upravljanja z lovišči, medtem ko lovskogojitveni načrt določa cilje, usmeritve ter ukrepe za ohranitev ogroženih populacij divjadi in zagotavlja naravno ravnotežje med divjadjo in okoljem. Sicer pa Ustavno sodišče ne presoja medsebojne skladnosti podzakonskih predpisov, pojasnilo je namenjeno zgolj odstranjevanju nejasnosti, o kateri govori pobudnica.

Minister, pristojen za gozdarstvo,ima izrecno pooblastilo za izdajo Pravilnika v 16. členu ZG in sicer v delu, ki določa, da predpiše vsebino načrtov za gospodarjenje z gozdovi.

Lovskogojitveni načrt pa je eden izmed načrtov za gospodarjenje z gozdovi.

15.Očitno neutemeljena je tudi navedba pobudnice, da je določitev vsebine lovskogojitvenih načrtov območij s pravilnikom v nasprotju z 38. in 43. členom ZVGLD. Navedena člena namreč urejata lovsko- gospodarske načrte in ne lovskogojitvenih načrtov. Tako je v 38. členu določeno, da je lovsko-gospodarski načrt namenjen optimiziranju upravljanja lovišča, da ga sprejme lovska organizacija, ki z loviščem upravlja, da se na njegovi podlagi sprejme letni načrt gospodarjenja z divjadjo ter da je uporaba določb obeh načrtov obvezna. Po določbi 43. člena pa je lovska organizacija dolžna voditi evidenco o izvršenih delih in izvedenih ukrepih, predvidenih z omenjenima načrtoma.

16.Iz razlogov, navedenih v 15. točki, je zmotna tudi navedba pobudnice, da je določba drugega odstavka 14. člena Pravilnika v nasprotju z 38. in 43. členom ZVGLD, ker naj bi določala številčni obseg odstrela za parkljasto divjad. Navedena določba ureja situacijo, ko letni lovskogojitveni načrt območja za novo sezono, ki je že nastopila, še ni bil potrjen. Določba drugega odstavka 14. člena Pravilnika namreč določa, da se do potrditve letnih lovskogojitvenih načrtov območij odstrel netrofejne divjadi izvaja v enakem številu in strukturi, kot to določa lovskogojitveni načrt in z njim usklajen letni načrt gospodarjenja z divjadjo v loviščih za preteklo leto, medtem ko se odstrel trofejne divjadi zmanjša za petdeset odstotkov glede na lanskoletna načrta. S to določbo Pravilnika se na podlagi načrtov, ki so bili sprejeti za preteklo leto, omogoča odstrel divjadi, ki sicer ne bi bil dovoljen.

17.Glede na navedeno je pobuda očitno neutemeljena, zato jo je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS zavrnilo. Glede na očitno neutemeljenost pobude tudi ni odločalo o zadržanju izvrševanja pravilnika.

C.

18.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, Franc Testen in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

dr. Lovro Šturm

1In je na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) v lasti države.

2"Lovišča se izročajo v upravljanje lovskim organizacijam, ki izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje."