Jedro

Brez listine o pravnem naslovu udeleženec v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne more izkazati lastninske pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (druga alineja VII. točke izreka) potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da obstaja na določeni stavbi (ID znak 0000-2962), stoječi na dveh parcelah, etažna lastnina, da sta parceli splošna skupna dela te stavbe (pripadajoče zemljišče), stavba pa ima dva posamezna dela (to sta ID znak 0000-2962-1 in ID znak 0000-2962-2, v nadaljevanju del 1 in 2). Ugotovilo je, naprej, da sta predlagateljica in nasprotni udeleženec polovična solastnika enega od posameznih delov stavbe (tj. dela 1), drugi posamezni del (del 2) pa je izključna last nasprotnega udeleženca. Poleg pripadajočega zemljišča je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugotovilo še dva splošna skupna dela stavbe: del ID znak 0000-2962-3 (v naravi skupna kurilnica) in del ID znak 0000-2962-4 (v naravi shramba pod stopniščem). Določilo je solastninske deleže, ki jih ima vsakokratni etažni lastnik posameznega dela stavbe na splošnih skupnih delih. Odločilo je tudi o usodi določenih zemljiškoknjižnih vpisov in odredilo vpis vzpostavitve etažne lastnine v zemljiško knjigo.

2.Zoper del sklepa, v katerem je sodišče del stavbe ID znak 0000-2962-4 (v nadaljevanju del 4) ugotovilo za splošni skupni del, se pritožuje nasprotni udeleženec. Predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep tako spremeni, da del 4 (v naravi shramba pod stopniščem) opredeli kot posamezni del, ki pripada vsakokratnemu lastniku dela 2. Opisuje, da je stopnišče na podlagi priglasitve del sam zgradil, prostor pod njim izključno sam vzdržuje in uporablja, kar vse je bilo v postopku ugotovljeno kot nesporno. Ne strinja se s pravno oceno prvostopenjskega sodišča, da je prostor kljub temu splošni skupni del, ker nasprotni udeleženec ni izkazal pravnega naslova za pridobitev svoje lastninske pravice na njem. Nasprotni udeleženec nasprotno kot prvostopenjsko sodišče meni, da sta pravni naslov za to darilna pogodba in gradbeno dovoljenje. Konkretno: nasprotni udeleženec je skladno z gradbenim dovoljenjem zgradil zgornjo etažo (podstrešje) in na podlagi priglasitve del še stopnišče (in vetrolov), brez katerega dostop do gornje etaže ne bi bil mogoč. Shramba, ki je le prostor pod stopniščem in vetrolovom ter ga je nasprotni udeleženec pač zaprl, da je nastala shramba, torej ni dodaten objekt. Je spodnji del prizidanega stopnišča in z njim nedeljivo povezan, lahko pa shrambe sploh ne bilo, če bi namesto nje nasprotni udeleženec postavil mogočen steber. Lastninsko pravico nasprotnega udeleženca naj bi poleg darilne pogodbe oziroma gradbenega dovoljenja utemeljevalo tudi priposestvovanje (tako po 20. členu Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine¹ kot po splošnih predpisih). Shrambo naj bi namreč 28 let uporabljal kot dobroverni lastniški posestnik, čigar lastninska pravica je bila vknjižena (ker je bil vknjižen kot solastnik parcel).

3.Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožba je uperjena v ozek del prvostopenjske odločitve. Polemizira le z materialnopravno presojo, da je prostor pod zunanjim stopniščem splošni skupni del stavbe, čeprav je stopnišče nesporno zgradil nasprotni udeleženec in je del njegovega stanovanja (tj. posameznega dela stavbe št. 2).

6.Kot je prav ocenilo sodišče prve stopnje, nasprotni udeleženec ni izkazal, da prostor pod stopniščem (del 4), zgrajen na parceli - splošnem skupnem delu - , lastninsko pripada vsakokratnemu lastniku mansardnega stanovanja (tj. dela 2), kamor vodi stopnišče. Pravila iz 19. člena ZVEtL-1 povedo, da je kaj takega treba dokazati z listino o pravnem naslovu. Kot je prav pojasnilo prvostopenjsko sodišče, darilna pogodba iz leta 1995 izkazuje le prenos lastnine na podstrešju (zdaj delu 2) in garaži. Prenosa lastništva shrambe (zdaj dela 4), ki je nastal šele z izgradnjo stopnic po sklenitvi darilne pogodbe, res ne more dokazovati. Upravni odločbi, na kateri se v dokaz pravnega naslova še sklicuje nasprotni udeleženec, dokazujeta le, da je imel nasprotni udeleženec pravico zgraditi stopnišče z vetrolovom. Kakršnih koli lastninskih upravičenj se ti odločbi, ker je njun predmet le presoja ustreznosti gradbenih posegov s pravili upravnega prava, ne dotikata.

7.V tem specifičnem nepravdnem postopku niso pravno odločilna naslednja gola dejstva: da je shrambo (del 4) zgradil nasprotni udeleženec; da shrambe brez izgradnje stopnic, ki so sestavina njegovega posameznega dela stavbe (dela 2), sploh ne bi bilo; da to shrambo nasprotni udeleženec že 28 let izključno uporablja v dobri veri, da je njen lastnik; da je vknjižen kot solastnik parcele, na kateri shramba stoji. Ne morejo namreč pripeljati do sklepa, da je lastnik te shrambe vsakokratni lastnik mansardnega stanovanja (dela 2). Ali je nastopilo priposestvovanje, na katerega se z opisano utemeljitvijo sklicuje nasprotni udeleženec, sodišče v postopku, namenjenemu čim lažji uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim stanjem, ne presoja. Dokazovanje priposestvovanja, kakor izhaja iz 20. člena v zvezi z 19. členom ZVEtL-1, je omejeno le na primere, ko posameznik predloži listino o pravnem naslovu ali njihovo verigo, pa ti pravni naslovi ne učinkujejo zoper zemljiškoknjižnega lastnika. Zakon tu s priposestvovanjem premošča le stisko, ki jo povzroča načelo pravnega prednika, tako da zmanjšuje striktnost tega načela. Skratka, drži stališče sodišča prve stopnje, da brez listine o pravnem naslovu nasprotni udeleženec v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne more izkazati lastninske pravice.²

8.To pa ne pomeni, da so za udeležence končane poti za uresničitev varstva morebitne lastninske pravice. Odločba, izdana v tem postopku, ne pomeni, da je pravnomočno razsojeno o lastninski pravici udeležencev. Kot je izčrpno obrazložilo prvostopenjsko sodišče, odločba ni ovira za uveljavljanje pravnega varstva pravic v zvezi s posameznimi deli stavb v morebitnih drugih postopkih (35. člen ZVEtL-1).

9.Zato in ker sodišče druge stopnje ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku³), je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku⁴) pritožbo zavrnilo in izpodbijani del sklepa potrdilo.

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 34/17 - v nadaljevanju ZVEtL-1.

2Smiselno enako A. Božič Penko et. alt. v M. T. Fajs (ur.): Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 132.

3Uradni list RS, št. 37/07 - ur. p. b. in nasl. - ZPP.

4Uradni list RS, št. 16/19 - ZNP-1.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 19, 20, 35

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.