Jedro

Tožnik se v pritožbi neutemeljeno zavzema za to, da bi morala toženka v sklepu, s katerim mu je pogodbo o zaposlitvi odpovedala, navesti, kdaj je ugotovila razlog za odpoved. Tega ji zakon ne nalaga, določa le, da mora v odpovedi delodajalec pisno obrazložiti dejanski razlog za podajo (drugi odstavek 87. člena ZDR-1). Kot je že zavzelo stališče Vrhovno sodišče RS, se za odpoved, ko je podana, domneva, da je podana v roku. Šele, če se v sodnem postopku vprašanje pravočasnosti izpostavi kot sporno, mora glede na drugi odstavek 82. člena ZDR delodajalec dokazati, kdaj je ugotovil razlog za izredno odpoved.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom dovolilo spremembo tožbe z dne 23. 4. 2024 in 14. 6. 2024 (točka I izreka). Razsodilo je, da se zavrne zahtevek: (1) za ugotovitev nezakonitosti, razveljavitev in ugotovitev, da so brez pravnega učinka sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 7. 2022, št. ..., sklep komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 15. 9. 2022, št. ...; (2) sklep o prepovedi opravljanja dela z dne 4. 7. 2022, št. ... in sklep komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 24. 8. 2022, št. ...; (3) ugotovitev, da je tožniku delovno razmerje pri toženki nezakonito prenehalo in še vedno traja do 23. 5. 2023 in od 5. 7. 2023 do 29. 2. 2024 ter da se pogodba o zaposlitvi z dne 29. 6. 2021 in aneks št. 4 z dne 22. 7. 2022 sodno razvežeta z dnem 29. 2. 2024; (4) da je dolžna toženka tožniku za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do 29. 2. 2024 priznati obstoj delovnega razmerja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja, vključno z delovno dobo, ga prijaviti v obvezna socialna zavarovanja, razen za čas od 24. 5. 2023 do 4. 7. 2023; (5) da mu je dolžna za čas prepovedi opravljanja dela od 5. 7. 2022 do 6. 10. 2022, obračunati razliko bruto nadomestila med prejetim zneskom in zneskom 2.522,38 EUR za vsak mesec, od bruto zneskov odvesti davke in prispevke ter izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; (6) da mu je dolžna za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati mesečna bruto nadomestila plače, in sicer: - od 7. 10. 2022 do 31. 3. 2023 v višini 2.644,22 EUR bruto; - od 1. 4. 2023 do 31. 8. 2023 v višini 2.750,20 EUR bruto; - od 1. 9. 2023 do 29. 2. 2024 v višini 2.759,07 EUR bruto, razen v obdobju od 5. 7. 2023 do 4. 10. 2023, ko je dolžna obračunati mesečno bruto nadomestilo plače, zmanjšano za znesek 892,50 EUR bruto mesečno, od bruto zneskov odvesti davke in prispevke ter izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; (7) da mu je dolžna obračunati denarno povračilo v višini 15.437,40 EUR bruto, od bruto zneska odvesti davke in prispevke ter mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku osemdnevnega paricijskega roka do plačila; (8) da mu je dolžna povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku osemdnevnega paricijskega roka do plačila (točka II izreka). Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka (točka III izreka).

2.Zoper navedeno sodbo (točki II in III izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. V obsežni pritožbi uveljavlja številne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišču prve stopnje očita, da je bilo seznanjeno s pritožbo v istovrstnem sporu. Kršilo je 5. in 213. člen ZPP. V tem sporu sprejeta dokazna ocena je formalno in vsebinsko nepravilna. Do dokazov, ki dokazujejo drugačna dejstva, se ni opredelilo. S tem je tožniku odvzelo pravico do poštenega sojenja, ki je ustavno in konvencijsko varovana. Gre za sodbo presenečenja, sprejeto neupoštevaje procesna jamstva v pravdnem postopku (7., 212. člen ZPP). Presoja, da je odpoved podana pravočasno, je materialnopravno zmotna. Temelji na uradnem zaznamku z dne 29. 6. 2022, ki ni verodostojna listina. Sodišče prve stopnje je kršilo razpravno načelo, in sicer 5., 7., 212.-219.a člen ZPP. Sodba ima pomanjkljivosti, ki onemogočajo njen preizkus (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Bistveno je, da je razlog za odpoved že ugotovil prejšnji predstojnik A. A., kar je potrdil, ko je bil zaslišan. Takrat je začel teči subjektivni rok za podajo odpovedi. Z nastopom funkcije drugega predstojnika rok ne začne teči znova (VIII Ips 29/2019, VIII Ips 334/2017, Pdp 1017/2016). Z zamudo roka je toženka izgubila pravico podati odpoved (III U 64/2021, Pdp 933/2017). V. d. predstojnika B. B. je razlog ugotovila, še preden je nastopila funkcijo, najkasneje 6. 6. 2022 ali 21. 6. 2022. Dne 6. 6. 2022 je ugotovila konkretno kršitev, uradni zaznamek s tega dne je pripravila za nazaj, da je lahko pregledala videoposnetke. Videoposnetkov ni pregledovala na naključno izbrane datume. Gre za 3.419 posnetkov, ki jih je predala C. C. Dejstvo, da je razlog za odpoved ugotovila, še preden je nastopila funkcijo, je ostalo neprerekano (214. člen ZPP). Če kršitve ne bi ugotovila, ne bi poslala elektronskega sporočila z dne 9. 6. 2022. Neprepričljiva je izpoved D. D., da ni preverila, kdo krši pravila. Pri dodatnem pregledovanju videoposnetkov C. C. ni ugotovila nobene kršitve. Kršitev je bila ugotovljena že prej. Glede tega izpodbijana sodba nima razlogov (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). C. C. in B. B. sta potrdili, da je bila kršitev ugotovljena 21. 6. 2022. Tako je navedla toženka v pripravljalnih vlogah z dne 11. 12. 2023, 26. 1. 2024 in 14. 6. 2024. Takrat ji je povedala, da bodo podane odpovedi. Priznanega dejstva glede ugotovitve razloga za odpoved sodišče prve stopnje ni upoštevalo (kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 214. členom ZPP). B. B. ni bila šokirana, kot je navedla v uradnem zaznamku z dne 6. 6. 2022, saj se pravila za evidentiranje delovnega časa na splošno niso spoštovala. Tega dne je že sumila, da gre za kazniva dejanja. V istovrstnem sporu je sodišče prve stopnje štelo, da je razlog ugotovila 21. 6. 2022 (sodba in sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, I Pd 1138/2022 z dne 17. 6. 2024, ki ga tožnik prilaga skupaj s pritožbo). Glede na navedeno je odpoved, podana tožniku s sklepom z dne 27. 7. 2022, prepozna, uradni zaznamek z dne 29. 6. 2022 pa listina z neresnično vsebino. V. d. predstojnika je 21. 6. 2022 v evidenco uporabe videoposnetkov navedla, da gre za kršitev, 6. 6. 2022 pa, da je podan sum kaznivih dejanj. Do tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ni obrazložilo, kaj je ugotovila 29. 6. 2022. Ni upoštevalo, da je tožnik od 11. 4. 2022 do 29. 4. 2022 opravljal delo za toženko. Delo je opravljal po odredbi A. A. Ravnanja, ki jih je odredil in odobril A. A., niso protipravna. Odredbe in navodila glede evidentiranja delovnega časa so bila ustna. Njihov obstoj je v izpovedi A. A. potrdil. Drugi delavci toženke niso evidentirali delovnega časa. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju vsebine odredb kršilo 7. in 212. člen ZPP, tožniku ni zagotovilo enakega varstva pravic. O kršitvah drugih delavcev izpodbijana sodba nima razlogov (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Dokazna ocena je v škodo tožnika, kar je v nasprotju z načelom v korist delavca. Protispisna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je A. A. v izpovedbi zapletal. Upoštevaje Pravilnik o delovnem času, tudi če bi bila kršitev tožnika podana, ne gre za hujšo kršitev. Določbe pravilnika so ugodnejše od zakonskih določb. Toženka je s tožnikom 22. 7. 2022 sklenila aneks št. 4. Tožnik je bil premeščen na drugo delovno mesto. Ni jasno, za katero delovno mesto mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana. Sklenitev aneksa kaže, da niso bili izpolnjeni pogoji za zakonito odpoved. O vsem tem izpodbijana sodba nima razlogov (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Toženka je razlog za odpoved ugotavljala nezakonito. Videonadzora ni izvajala z namenom vodenja delovnopravnih postopkov. C. C. glede na svoje delovno mesto ni imela pravice pregleda videoposnetkov. Nanjo B. B. ni zakonito prenesla pooblastila. Ugotovitve sodišča prve stopnje ne temeljijo na trditvah toženke. Osebni podatki tožnika so bili obdelovani nezakonito. Nezakonito je bilo pooblastilo E. E. za podajo odpovedi. E. E. ni bila vodja kadrovskega poslovanja. O pooblastilu delavci in sindikat niso bili obveščeni. Ni bilo objavljeno. S pooblastilom je toženka prejudicirala podajo odpovedi. V zvezi s pooblastilom je izpodbijana sodba neobrazložena (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), zmotno je uporabljeno materialno pravo. Sodišče prve stopnje ni sledilo izpovedi F. F. oziroma jo je spregledalo. Tožniku je bila kršena pravica do zagovora. Sklep o izredni odpovedi je pomanjkljivo obrazložen, razloge je dopolnjevala komisija za pritožbe iz delovnega razmerja. Upoštevaje premestitev na drugo delovno mesto je toženka tožniku nezakonito prepovedala opravljanje dela. Odpoved je podala kot povračilni ukrep zaradi vložene kazenske ovadbe zoper G. G. Tožnik je bil deležen psihičnega pritiska, zaradi katerega je bil v bolniškem staležu. Odpoved je bila politično motivirana. Sodišče prve stopnje je dejstva ugotovilo drugače, kot so o njih izpovedale priče. Dokazne predloge je neutemeljeno zavrnilo, obrazložitev dokaznega sklepa je pavšalna (kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 287. členom ZPP). Odpoved bi bila zakonita le kot skrajno sredstvo. V prilogi tožnik ponavlja določene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevku ugodi, oziroma podredno jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka tožnikove navedbe. Poudarja, da A. A. ni ugotovil razloga za odpoved. Tožnik ni dokazal obstoja ustne odredbe glede evidentiranja delovnega časa. Toženka negativnega dejstva, da ustne odredbe ni bilo, ne more dokazati. Navedbe tožnika o političnem ozadju podane odpovedi so nesmiselne in neresnične. Ves čas jih spreminja. Tožnik je hujšo kršitev storil naklepno. Neutemeljeno se zavzema, da bi B. B., še preden je nastopila funkcijo v. d. predstojnika, ugotovila razlog za odpoved. Noben dokaz tega ne potrjuje. Dne 21. 6. 2022 jo je C. C. seznanila s kršitelji in načinom kršitev, 29. 6. 2022 ji je predložila pisno analizo, ki vsebuje točen čas kršitev, v korist koga so bile storjene. Natančni podatki so bistveni in morajo biti navedeni v obvestilu, s katerim se uvede postopek odpovedi, sicer bi bila obramba onemogočena. Za podajo odpovedi ne zadošča ugotovitev delodajalca, da je do kršitve prišlo, delodajalec mora ugotoviti obseg kršitve in vse njene elemente. Tožnik dejstvu, da je kršitev podana, sploh ne ugovarja. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5.Tožnik v pritožbi sodišču prve stopnje očita več bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pri čemer povsem neutemeljeno izpostavlja, da mu je sodišče prve stopnje odvzelo pravico do poštenega sojenja oziroma da je izpodbijana sodba pomanjkljivo obrazložena (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), kar očitno ne drži, saj v pritožbi konkretizirano oporeka dejanskim ugotovitvam in pravni presoji, kot ju je sprejelo sodišče prve stopnje.

6.Tožnik je bil pri toženki eden od članov delovne skupine ... Poleg njega so bili člani še H. H., I. I., J. J., K. K. in L. L.; F. F. in M. M. sta skupini nudili administrativno pomoč. Toženka je pogodbo o zaposlitvi odpovedala več članom skupine (I. I. s sklepom z dne 13. 7. 2022, F. F. s sklepom z dne 14. 7. 2022, M. M. s sklepom z dne 13. 7. 2022 in H. H. s sklepom z dne 13. 7. 2022), tožniku s sklepom z dne 27. 7. 2022. Očitala jim je istovrstne (in med seboj povezane) kršitve. Tožniku je kot razlog iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; kršitev pogodbenih in drugih obveznosti z znaki kaznivega dejanja napada na informacijski sistem po drugem odstavku 221. člena Kazenskega zakonika - KZ-1 in goljufije po 211. členu KZ-1) očitala:

- da je 29. 4. 2022 ob 6:41:16 uri z evidenčno kartico I. I. na registrirnem terminalu evidentiral njen prihod na delo,

- da je 29. 4. 2022 ob 15:05:52 uri z evidenčno kartico I. I. na registrirnem terminalu evidentiral njen odhod z dela, čeprav je tega dne ni bilo na delo,

- da je I. I. evidentirala njegov prihod na delo na registrirnem terminalu dne 11. 4. 2022 ob 6:44:52 uri, čeprav je tega dne prišel na delo ob 10:29 uri,

- da je I. I. evidentirala njegov prihod na delo na registrirnem terminalu dne 22. 4. 2022 ob 6:42:07 uri, čeprav tega dne ni bil prisoten na delu,

- da je M. M. dne 22. 4. 2022 ob 13:43:22 uri evidentirala njegov odhod z dela, čeprav tega dne ni bil prisoten na delu. Da so ta očitana ravnanja podana, tožnik pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjal.

7.Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana s sklepom z dne 27. 7. 2022. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je odpoved zakonita iz razloga iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (ali gre za razlog iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni presojalo), pravočasna, pri čemer je ugotovilo, da je toženka razlog za odpoved ugotovila 29. 6. 2022. To je datum, ki ga je toženka kot dan, ko je ugotovila razlog za odpoved, navedla v sklepu komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 15. 9. 2022, s katerim je tožnikovo pritožbo zoper sklep, s katerim mu je pogodbo o zaposlitvi odpovedala, zavrnila.

8.Tožnik se v pritožbi neutemeljeno zavzema za to, da bi morala toženka v sklepu, s katerim mu je pogodbo o zaposlitvi odpovedala, navesti, kdaj je ugotovila razlog za odpoved. Tega ji zakon ne nalaga, določa le, da mora v odpovedi delodajalec pisno obrazložiti dejanski razlog za podajo (drugi odstavek 87. člena ZDR-1). Kot je že zavzelo stališče Vrhovno sodišče RS, se za odpoved, ko je podana, domneva, da je podana v roku. Šele, če se v sodnem postopku vprašanje pravočasnosti izpostavi kot sporno, mora glede na drugi odstavek 82. člena ZDR delodajalec dokazati, kdaj je ugotovil razlog za izredno odpoved.

9.Toženka je ves čas postopka vztrajala pri navedbi, da je razlog za podajo odpovedi (v. d. predstojnika B. B.) ugotovila 29. 6. 2022. Tako ni mogoče šteti, kot prikazuje tožnik v pritožbi, da bi ostala njegova navedba, da je razlog ugotovila, še preden je nastopila funkcijo v. d. predstojnika, neprerekana. Prav tako ni mogoče šteti, da je sama z navedbami, podanimi v kasnejših pripravljalnih vlogah, pritrdila, da je odpoved prepozna. Gre za navedbe, da je C. C. v. d. predstojnika B. B. 21. 6. 2022 ustno seznanila z vsebino in načinom kršitev, dne 29. 6. 2022 pa ji je predložila pisno analizo oziroma poročilo o kršitvah, kjer so navedene vse okoliščine, natančne informacije (čas storitve, storilci, način kršitve), ki jih je toženka opredelila kot bistvene elemente z vidika začetka postopka podaje odpovedi.

10.Drugi odstavek 109. člena ZDR-1 določa, da mora izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pogodbena stranka podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V zvezi s citirano določbo (in določbo drugega odstavka do 11. 4. 2013 veljavnega Zakona o delovnih razmerjih - ZDR) obstoji obsežna sodna praksa Vrhovnega sodišča RS. Rok za podajo odpovedi ne začne teči že od prvih informacij o domnevni delavčevi kršitvi, ampak je o ugotovitvi razloga mogoče govoriti šele, ko se delodajalec seznani z vsemi elementi, ki opravičujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, in bistvenimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo le-te.

11.Čeprav je datum ugotovitve razloga za odpoved, kot je poudarilo sodišče prve stopnje, dejansko vprašanje, je presoja, kakšna mora biti stopnja vedenja (seznanjenosti) delodajalca o kršitvi, materialnopravne narave. V izpodbijani sodbi je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje zmotna, v posledici česar je odločitev, da je odpoved kot pravočasna zakonita, najmanj preuranjena.

12.Tožnik je že pred sodiščem prve stopnje ponujal različne datume, ko bi toženka ugotovila razlog za odpoved, pri čemer vztraja v pritožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno ovrglo njegove navedbe, da je bil s kršitvami seznanjen A. A., ki je bil predstojnik toženke do 1. 6. 2022 (točka 43 obrazložitve sodbe; tožnik sam v pritožbi izpostavlja izpoved D. D., da svojih ugotovitev ni predstavila A. A.), oziroma da je razlog za odpoved ugotovila B. B., še preden je nastopila funkcijo v. d. predstojnika (in preden ji je 30. 4. 2022 delovno razmerje pri toženki prenehalo; točka 22 obrazložitve), pri čemer ni zavzelo stališča, da bi rok za podajo odpovedi z nastopom funkcije v. d. predstojnika začel teči znova, kot prikazuje tožnik v pritožbi.

13.Ugotovitev, da je v. d. predstojnika B. B. razlog za odpoved ugotovila 29. 6. 2022, je sodišče prve stopnje strnilo v točkah 14 in 17 obrazložitve, v katerih je navedlo, da je tega dne s strani C. C. prejela pisno analizo, v kateri so bili navedeni natančni podatki iz videoposnetkov, podatki iz evidence delovnega časa, izpisi iz te evidence in podatki o časovnih zamikih videoposnetkov; tega dne si je videoposnetke ogledala. Sklicevalo se je na prilogo B40. V tej prilogi naj bi bila "analiza posnetkov kamer v povezavi z analizo evidence delovnega časa" (točka 14 obrazložitve) oziroma "temeljita in natančna pisna analiza, v kateri so bili navedeni natančni podatki iz posnetkov kamer, podatki iz evidence delovnega časa, izpisi iz evidence delovnega časa in tudi podatki o časovnih zamikih", ki jo je 29. 6. 2022 predala C. C. (točka 17 obrazložitve), dejansko pa gre za Akt o spremembah akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v uradu N. Analiza, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, je v prilogi B63.

14.Sodišče prve stopnje je v točki 15 obrazložitve utemeljilo, zakaj je štelo, da v. d. predstojnika B. B. razloga za odpoved ni ugotovila 6. 6. 2022, in v točki 16 obrazložitve, zakaj ne 21. 6. 2022. Če bi razlog ugotovila tega dne, bi bila odpoved, podana s sklepom z dne 27. 7. 2022, prepozna.

15.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je 6. 6. 2022 v. d. predstojnika B. B. prejela prvo informacijo glede nepravilnosti. Verjelo je skladnima izpovedbama B. B. in D. D., potrjenima z vsebino uradnega zaznamka z dne 6. 6. 2022, ki ga je sestavila v. d. predstojnika. Takrat se je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, v. d. predstojnika B. B. odločila, da bo uvedla interno preiskavo in v tem okviru pridobila videoposnetke. Dne 8. 6. 2022 je za pregled videoposnetkov pooblastila C. C., njeno takratno namestnico, kar je slednja potrdila, zaslišana kot priča. Pregledovala je videoposnetke za naključno izbrane datume, kot je izpovedala. Sodišče prve stopnje je njeni izpovedi utemeljeno verjelo, saj je potrjena z dejstvom, da z datumi kršitev niti B. B. in D. D. takrat nista bili seznanjeni. Tožnikovo pritožbeno poudarjanje, da gre za neverodostojne dokaze, je neutemeljeno. Neutemeljeno se zavzema, da bi se, ker je v. d. predstojnika v uradni zaznamek z dne 6. 6. 2022 opredelila sum kaznivih dejanj, štelo, da je s tem ugotovila razlog za odpoved, saj zgolj sum kaznivega dejanja (ne da bi se ugotovilo, kdo je kršitelj in kakšne konkretno so kršitve) ne zadošča. Tudi če bi v. d. predstojnika, še preden je za pregled pooblastila C. C., pregledala videoposnetke, to ne pomeni, da bi ugotovila kršitev, saj bi jih morala primerjati z evidenco delovnega časa; da bi to storila, tožnik pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval niti tega ne zatrjuje v pritožbi.

16.Dne 9. 6. 2022 je v. d. predstojnika B. B. preko elektronske pošte pozvala delavce, da evidentirajo prihode na delo in odhode z dela. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikovo prizadevanje, da bi se štelo, da je tega dne (ali pred tem) ugotovila razlog za odpoved.

17.Kot izhaja iz točke 16 obrazložitve sodbe, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je 21. 6. 2022 C. C. v. d. predstojnika B. B. obvestila, da je pogledala videoposnetke in da so bile ugotovljene številne nepravilnosti, kar je štelo za seznanitev s prvimi ugotovitvami. Takrat, kot je navedlo, pri čemer je upoštevalo skladni izpovedi B. B. in C. C., v. d. predstojnika ni ugotovila razloga za odpoved, saj se je želela prepričati glede kršitev (izredna odpoved je skrajni ukrep, dokazno breme v morebitnem sodnem sporu pa na strani delodajalca), zato je C. C. naročila, naj nadaljuje s temeljitim in natančnim preverjanjem videoposnetkov za potrebe priprave dejanskega stanja v obvestilih o uvedbi postopka izredne odpovedi. Naročila ji je, da pregleda še nekaj drugih naključno izbranih datumov ter naj pripravi natančne in temeljite pisne ugotovitve. Dejstvo, da na te datume C. C. ni ugotovila nepravilnosti (kršitev), je štelo kot nebistveno. Kot bistveno za presojo pravočasnosti je sodišče prve stopnje izpostavilo, da je 29. 6. 2022 C. C. v. d. predstojnika obvestila o vseh končnih ugotovitvah, o vseh nepravilnostih pri evidentiranju, predala ji je temeljito in natančno pisno analizo, v kateri so bili navedeni podatki iz videoposnetkov, podatki iz evidence delovnega časa in tudi podatki o časovnih zamikih. Povzelo je vsebino uradnega zaznamka z dne 29. 6. 2022. B. B. in C. C. je verjelo, da sta tega dne pregledali videoposnetke, čeprav je iz evidence uporabe videoposnetkov ugotovilo vpogled s strani v. d. predstojnika že 21. 6. 2022. Kljub temu je štelo, da je 29. 6. 2022 začel teči subjektivni rok za podajo odpovedi, in presodilo, da do sklepa z dne 27. 7. 2022 ni potekel.

18.Strnjeno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženka dne 6. 6. 2022 prejela prve informacije, 21. 6. 2022 prve ugotovitve, 29. 6. 2022 pa je ugotovila razlog za podajo odpovedi. Da je šlo dne 21. 6. 2022 za <em>prve </em>ugotovitve in 29. 6. 2022 za <em>končne</em> ugotovitve, je obrazložilo na način, da se je po 21. 6. 2022 v. d. predstojnika B. B. želela prepričati glede kršitev, da je C. C. nato pregledala še videoposnetke za nekaj drugih naključno izbranih datumov (na katere kršitev ni našla) in da ji je v. d. predstojnika naročila, naj pripravi natančno in temeljito pisno analizo, kar je do 29. 6. 2022 storila.

19.Pritožbeno sodišče sicer soglaša, da toženka razloga za odpoved ni ugotovila že 6. 6. 2022 niti 9. 6. 2022. Za odločitev (presojo pravočasnosti odpovedi) je bistveno, ali ga je ugotovila 21. 6. 2022 ali 29. 6. 2022, kot izhaja iz izpodbijane sodbe.

20.Najmanj preuranjena je ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka razloga za odpoved ni ugotovila 21. 6. 2022. Tudi če se je po tem datumu želela prepričati glede kršitev, ki so bile že ugotovljene, to ne pomeni, da rok za podajo odpovedi ni začel teči, sploh če je toženka (v. d. predstojnika B. B.) že 21. 6. 2022 napovedovala (postopek) odpovedi. Poleg tega tožnik v pritožbi pravilno opozarja na dejstvo, da na datume, za katere je še pregledovala videoposnetke po 21. 6. 2022, toženka kršitev ni ugotovila in jih tožniku v odpovedi ne očita (gre za datume 5. 4. 2022, 7. 4. 2022 in 8. 4. 2022). To pomeni, da za te dneve oziroma na sploh z dodatnim pregledovanjem videoposnetkov C. C. in posledično v. d. predstojnika ni ugotovila nič novega. Kaj drugega je v. d. predstojnika ugotovila 29. 6. 2022, česar 21. 6. 2022 še ni vedela, iz izpodbijane sodbe ne izhaja, izhaja le, da je 21. 6. 2022 C. C. naložila pripravo pisne analize. Tudi tega, ali pisna analiza vsebuje kakšne nove ugotovitve, ki jih do prejema v. d. predstojnika ni imela, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Ne da bi ugotovilo, kaj konkretno je v. d. predstojnika še ugotovila 29. 6. 2022 (česar 21. 6. 2022 še ni vedela) oziroma v čem se prve ugotovitve razlikujejo od končnih ugotovitev, pa je presoja, da je odpoved pravočasna, kot že navedeno, materialnopravno zmotna oziroma najmanj preuranjena.

21.Zaradi zmotne materialnopravne presoje je dejansko stanje glede tega, kdaj je toženka ugotovila razlog za podajo odpovedi, ostalo nepopolno ugotovljeno, kar je narekovalo ugoditev pritožbi tožnika, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP), v katerem naj ugotovi, kaj konkretno je v. d. predstojnika B. B. ugotovila 21. 6. 2022 in kaj 29. 6. 2022, ter v tem okviru kdaj je upoštevaje nakazana materialnopravna izhodišča ugotovila razlog za podajo odpovedi.

22.Ker je pritožba utemeljena že iz zgoraj navedenega razloga, se pritožbeno sodišče do drugih tožnikovih navedb ni opredelilo. Če bo namreč sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno, bo presoja drugih vprašanj, od katerih je odvisna zakonitost odpovedi, odpadla. Ob takšni presoji, se bo odprlo vprašanje utemeljenosti drugih tožnikovih zahtevkov, kot so bili postavljeni z zadnjo spremembo tožbe, in sicer glede trajanja delovnega razmerja po nezakoniti odpovedi od 7. 10. 2022 do 29. 4. 2024, ko tožnik predlaga sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, razen za čas od 24. 5. 2023 do 4. 7. 2023, za plačilo razlike v plači za čas prepovedi opravljanja dela, reparacije in denarnega povračila ob sodni razvezi. Sodišče prve stopnje s tem povezanih bistvenih dejstev ni ugotavljalo.

23.Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje kljub določbi 355. člena ZPP, saj dejstva, od katerih je odvisna odločitev o zahtevkih glede trajanja delovnega razmerja po nezakoniti odpovedi, razlike v plači za čas prepovedi opravljanja dela, reparacije in denarnega povračila ne morejo biti prvič predmet ugotavljanja pred pritožbenim sodiščem. Tako bo tudi glede presoje pravočasnosti odpovedi dokazni postopek najhitreje izvedlo sodišče prve stopnje. Glede na dosedanji postopek, ki je kljub obsežnim navedbam strank in številnim izvedenim dokazom tekel brez zastojev, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje ne bo povzročila kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

24.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

-------------------------------

1Sodba VS RS VIII Ips 79/2013 z dne 30. 9. 2013.

2Sodba VS RS VIII Ips 85/2013 z dne 15. 10. 2013.

3Sodbe VS RS VIII Ips 267/15 z dne 24. 5. 2016, VIII Ips 221/2013 z dne 31. 1. 2014 in VIII Ips 236/2013 z dne 10. 2. 2014.

4Sodba VS RS VIII Ips 98/2014 z dne 1. 9. 2014.

5Sodba VS RS VIII Ips 15/2018 z dne 16. 10. 2018, ki jo je citiralo že sodišče prve stopnje.

6Sodbi VS RS VIII Ips 164/2013 z dne 9. 12. 2013, VIII Ips 236/2013 z dne 10. 2. 2014.

7Sodba VS RS VIII Ips 164/2013 z dne 9. 12. 2013.

8"Dne 6. 6. 2022 me je D. D., vodja sektorja O. poklicala k sebi in mi zgroženo povedala, da so se na Uradu v zadnjih mesecih dogajale in se še dogajajo hude nepravilnosti, da nekateri zaposleni svoje prisotnosti ne evidentirajo sami, da nekateri zaposleni evidentirajo druge zaposlene, da je slišala več kartic zaporedno eno za drugo, ko nekdo z njima evidentira na evidenčni uri edč. Prosila me je, da naj zadevo raziščem. Ker gre za sum storitve kaznivega dejanja po 221. členu KZ‑1 v zvezi z 211. členom KZ-1, bom pridobila posnetke kamer in izpise iz evidence edč."

9"V skladu z določili Pravilnika o delovnem času na ministrstvu P. vas prijazno opominjam, da je potrebno evidentirati vse prihode na urad in odhode iz urada ter vsako odsotnost med delovnim časom."

10"Zaradi obsežnosti ugotovljenih nepravilnosti pri evidentiranju delovnega časa sem v dogovoru z v. d. direktorja dne 22. 6. 2022 nadaljevala s temeljitim preverjanjem posnetkov, na katerih so bile ugotovljene nepravilnosti za potrebe priprave dejanskega stanja v obvestilih o uvedbi postopka izredne odpovedi delovnega razmerja. Dodatno sem pregledala še nekaj naključno izbranih datumov, in sicer 5. 4., 7. 4. in 8. 4. Dne 29. 6. 2022 sem v. d. direktorja obvestila o ugotovitvah."