Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sklep Pdp 773/2013

ECLI:SI:VDSS:2013:PDP.773.2013 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

sodba na podlagi pripoznave nedovoljena pritožba zavrženje pritožbe zloraba pravic denarna kazen
Višje delovno in socialno sodišče
20. september 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker pritožnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo na podlagi pripoznave, je njeno pritožbo potrebno zavreči kot nedovoljeno.

Tožnica bi že v tožbi lahko postavila zahtevek za sodno razvezo in plačilo ustrezne odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker je očitno ocenila, da nadaljevanje delovnega razmerja s toženo stranko ni mogoče (glede na razloge, zaradi katerih je prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je domnevnega „nasprotja interesov“ zaradi zaposlitve tožničinega partnerja pri konkurenčni firmi). Zato vložitve pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave, v kateri se tožnica zavzema za sodno razvezo, ni mogoče šteti za zlorabo pravic z namenom škodovanja toženi stranki. Predlog za izrek denarne kazni tožnici zaradi vložitve pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave zato ni utemeljen, saj ne gre za zlorabo pravic in za izrek denarne kazni niso izpolnjeni v zakonu določeni pogoji.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrže. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbe in odgovora na pritožbo.

Predlog tožene stranke za izrek denarne kazni tožnici se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (iz poslovnega razloga) z dne 5. 4. 2013, ki jo je tožena stranka podala tožnici (I. točka izreka sodbe), ter naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji priznati obstoj delovnega razmerja od 5. 5. 2013 dalje ter ji za obdobje od 5. 5. 2013 dalje do ponovne zaposlitve izplačati (pravilno: obračunati bruto) nadomestilo plače in izplačati neto nadomestilo plače, kot če bi tožnica delala, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. dne v mesecu (za pretekli mesec) do plačila (II. točka izreka). Toženi stranki je tudi naložilo, da je dolžna tožnici izplačati regres (za letni dopust) za leto 2013 v višini 350,00 EUR in od tega zneska odvesti akontacijo dohodnine ter tožnici izplačati neto regres v višini 294,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2012 do plačila (III. točka izreka sodbe) ter ji povrniti stroške postopka v višini 411,00 EUR (IV. točka izreka sodbe).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka v delu II. točke izreka, ki določa, da mora toženec pozvati tožnico nazaj na delo, iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi navaja, da je v obravnavani zadevi tožena stranka v odgovoru na tožbo tožbeni zahtevek prerekala, nato pa dne 17. 6. 2013 pripoznala zahtevek, tožnica pa pred izdajo sodbe ni bila obveščena o pripoznavi – pripoznavo je prejela skupaj s sodbo z dne 18. 6. 2013 dne 19. 6. 2013. Tožnica se o pripoznavi ni mogla izjasniti, torej ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zato je podana bistvena kršitev pravil pravdnega postopka po 8. točki II. odstavka 339. člena ZPP in do kršitve po 7. točki II. odstavka istega člena ZPP. Če bi pripoznavo toženca tožnica prejela pred izdajo sodbe, bi tožnica lahko modificirala tožbo in zahtevala namesto vrnitve na delo odmeno po 118. členu ZDR, saj nadaljevanje delovnega razmerja ni več možno, kar dokazuje korespondenca s toženo stranko, tožnica pa meni, da obstaja velika nevarnost, da bi bila pri toženi stranki v primeru reintegracije šikanirana na delovnem mestu. Tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče II. točko izreka sodbe v izpodbijanem delu razveljavi oz. spremeni in ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki ni več mogoče in tožnici prisodi ustrezno denarno odškodnino po 118. členu ZDR.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da tožeča stranka nima nikakršne podlage za pritožbo zoper sodbo na podlagi pripoznave, ter da nima pravnega interesa za pritožbo, saj je bilo njenemu zahtevku ugodeno v celoti. Tožena stranka navaja, da so pritožbene navedbe tudi sicer neutemeljene, zlasti ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tožena stranka je tožnico že pozvala na delo in želela čim prej vzpostaviti delovno razmerje, o čemer jo je obvestila tudi preko SMS sporočila, vendar se tožnica na poziv ni odzvala in se toženi stranki niti ni javila. Tožena stranka je ravnala vestno in pošteno in je takoj izpolnila vse svoje obveznosti. Zato ne drži trditev tožnice, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče. Tožnica je zlorabila pravice, ki jih ima po ZPP, z namenom oškodovati toženo stranko in si pridobiti čim več pravic, saj bo vsak mesec, dokler sodba ne bo pravnomočna, upravičena do nadomestila plače, čeprav po lastni volji ne bo delala. Pritožba je vložena iz izključno taktičnih namenov, s tem pa se toženi stranki povzročajo dodatni stroški. Zato tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje, obenem pa prosi za urgentno obravnavo pritožbe, ker gre le za zavlačevanje postopka z nizkotnim namenom tožnice iztržiti čim več pravic na račun tožene stranke, ki je storila vse, da vzpostavi delovno razmerje in izpolni svoje obveznosti po izpodbijani sodbi. Iz teh razlogov predlaga, da sodišče tožnici izreče denarno kazen oziroma drug ukrep, določen z ZPP.

Pritožba tožeče stranke je nedovoljena, predlog tožene stranke za izrek denarne kazni tožnici pa je neutemeljen.

Z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave, ki je bila izdana v skladu z določbami 316. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP), je sodišče na podlagi pripoznave tožene stranke brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo. Glede na to, da je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodeno v celoti, tožeča stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo. Skladno z določbo 4. odstavka 343. člena ZPP je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. V takšnem primeru pritožbo kot nedovoljeno zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka (1. odstavek 343. člena ZPP) ali pa sodnik poročevalec, če tega ni storil predsednik senata sodišča prve stopnje (1. odstavek 346. člena ZPP), oziroma sodišče druge stopnje, če tega ni storil že sodnik poročevalec (352. člen ZPP).

Ker pritožnica ni imela pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo na podlagi pripoznave, jo je pritožbeno sodišče na podlagi citiranih določb ZPP zavrglo.

Ne glede na sicer pravilno stališče tožene stranke v odgovoru na pritožbo, da na strani tožnice ni pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo na podlagi pripoznave, pa ni mogoče pritrditi stališču tožene stranke, da gre v obravnavanem primeru za zlorabo pravic, ki jih ima tožnica po ZPP, z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Tožnica bi že v tožbi lahko postavila zahtevek za sodno razvezo in plačilo ustrezne odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker je očitno ocenila, da nadaljevanje delovnega razmerja s toženo stranko ni mogoče (glede na razloge, zaradi katerih je prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je domnevnega „nasprotja interesov“ zaradi zaposlitve tožničinega partnerja pri konkurenčni firmi – priloga A 3). Zato vložitve pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave, v kateri se tožnica zavzema za sodno razvezo, ni mogoče šteti za zlorabo pravic z namenom škodovanja toženi stranki. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče predlog za izrek denarne kazni tožnici, zaradi vložitve pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave, kot neutemeljen zavrnilo, ker ne gre za zlorabo pravic in za izrek denarne kazni niso izpolnjeni v zakonu določeni pogoji.

Pravdni stranki sami krijeta stroške pritožbe in odgovora na pritožbo – tožeča stranka zato, ker s pritožbo ni uspela, tožena pa zato, ker odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k rešitvi pritožbe in ker v sporih o prenehanju delovnega razmerja delodajalec praviloma sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid spora (154. ter 1. odstavek 165. člena ZPP, 5. odstavek 41. člena ZDSS-1).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia