Jedro

Zmotni so zaključki sodišča prve stopnje, da je druga dopolnitev pritožbe nedovoljena, zato ker je identična s prvo dopolnitvijo pritožbe, o kateri je višje sodišče že odločalo. Ker je bila druga dopolnitev pritožbe poslana v roku, bi jo sodišče prve stopnje moralo predložiti v reševanje višjemu sodišču, kot to utemeljeno opozarja pritožnik. Prav tako pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je vsebinsko presojalo utemeljenost druge dopolnitve pritožbe, čeprav je za to pristojno višje sodišče. Ker višje sodišče ni odločilo o obeh dopolnitvah pritožb (ki sta bili poslani v roku), odločitev višjega sodišča tudi ni mogla postati pravnomočna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se sklep St 000 z dne 2. 10. 2017 (pd 160) razveljavi.

II. Dopolnitev pritožbe z dne 13.9.2017 (pd 151) zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe St 000 z dne 5. 7. 2017, se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor upnika P. R., B. 21, L., z dne 17.10.2017, zoper sklep o zavrženju dopolnitve pritožbe St 000 z dne 2. 10. 2017, zavrnilo.

2. Upnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odloči o dopolnitvi pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnik dopolnitev pritožbe zoper sklep St 000 z dne 5.7.2017 o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, ki jo je sodišče prejelo 13. 9. 2017 (druga dopolnitev pritožbe), vložil dne 12. 9. 2017 s priporočeno pošiljko, torej pravočasno. Strokovna sodelavka je glede na navedeno v sklepu St 000 z dne 2. 10. 2017, s katerim je navedeno dopolnitev pritožbe zavrgla (kot prepozno), zmotno ugotovila, da je le-ta prepozna. Sodišče prve stopnje pa je ob odločanju o ugovoru upnika zoper sklep strokovne sodelavke kljub temu ocenilo, da je podan razlog za zavrženje upnikove druge dopolnitve pritožbe, ker je ugotovilo, da gre za nedovoljeno dopolnitev pritožbe, kar prav tako predstavlja razlog za zavrženje vloge. Ugotovilo namreč je, da sta obe upnikovi dopolnitvi pritožbe - prva z dne 29. 8. 2017, ki jo je skupaj s pritožbo obravnavalo višje sodišče ter druga z dne 12. 9. 2017, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo, popolnoma identični vlogi, tako po obliki kot vsebini, z edino razliko v tem, da je upnik drugi dopolnitvi priložil še dokazila. Nadalje je ugotovilo, da je Višje sodišče v Ljubljani, ki je obravnavalo upnikovo pritožbo s prvo dopolnitvijo, pri odločitvi upoštevalo vse upnikove pritožbene razloge in navedbe, ki so identične v obeh njegovih dopolnitvah pritožbe. Navedlo je, da je k zavrnitvi upnikove pritožbe vodila že sama upnikova trditvena podlaga in ne pomanjkanje dokazov zanjo. Sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe je tako z izdajo sklepa višjega sodišča postal pravnomočen. Po stališču sodišča prve stopnje bi glede na identičnost obeh upnikovih dopolnitev pritožbe s predložitvijo upnikove druge dopolnitve pritožbe višjemu sodišču prišlo do ponovnega odločanja o isti stvari, kar naj ne bi bilo dopustno. Zato je sodišče prve stopnje upnikov ugovor z dne 17. 10. 2017 zoper sklep o zavrženju dopolnitve pritožbe St 000 z dne 2. 10. 2017 zavrglo kot neutemeljen.

5. Zmotni so zaključki sodišča prve stopnje, da je druga dopolnitev pritožbe nedovoljena, zato ker je identična s prvo dopolnitvijo pritožbe, o kateri je višje sodišče že odločalo. Ker je bila druga dopolnitev pritožbe poslana v roku, bi jo sodišče prve stopnje moralo predložiti v reševanje višjemu sodišču, kot to utemeljeno opozarja pritožnik. Prav tako pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je vsebinsko presojalo utemeljenost druge dopolnitve pritožbe, čeprav je za to pristojno višje sodišče. Ker višje sodišče ni odločilo o obeh dopolnitvah pritožb (ki sta bili poslani v roku), odločitev višjega sodišča tudi ni mogla postati pravnomočna.

6. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi upnika ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je sklep strokovne sodelavke St 000 z dne 2. 10. 2017 razveljavilo in o dopolnitvi pritožbe odločilo.

7. Dopolnitev pritožbe ni utemeljena.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je druga dopolnitev pritožbe vsebinsko res identična s prvo dopolnitvijo pritožbe. V njej upnik smiselno navaja, da dosežena prodajna cena ni primerna in ne odraža dejanske vrednosti nepremičnin, da ni primerno, da se je prodajala nepremičnina kot celota in da bi bila višja cena dosežena s prodajo po delih. Vendar pa s takšnimi trditvami ne more uspeti. Navedene trditve bi bile relevantne za preizkus pravilnosti izdanega sklepa o prodaji, saj se s tem sklepom med drugim določita način prodaje in izklicna cena pri javni dražbi ali izhodiščna cena pri zavezujočem zbiranju ponudb (drugi odstavek 331. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Upnik pritožbe zoper sklep o prodaji ni vložil. Pritožbenih razlogov, ki bi jih lahko uveljavljal s pritožbo zoper sklep o prodaji, pa ne more uspešno uveljaviti v pritožbi zoper sklep o soglasju k sklenitvi pogodbe.

9. Ob izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe sodišče presodi le: 1. ali je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, 2. ali je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. - 343. členom ZFPPIPP in 3. v primeru iz 1. točke četrtega odstavka ali iz petega odstavka 341. člena ZFPPIPP, če je upniški odbor dal soglasje k pogodbi. Sodišče prve stopnje je v sklepu o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja, navedeni v sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP. Pritožnik navedeni ugotovitvi niti ne oporeka. Trdi le, da „ne more preveriti morebitno utemeljenost pritožbe po 2. točki sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP, ker ne razpolaga s predlogom prodajne pogodbe“.“ Pritožbeno sodišče njegovi navedbi ne more slediti, saj je bilo predlogu upraviteljice za izdajo soglasja k sklenitvi pogodbe priloženo tudi besedilo pogodbe, ki se nahaja v spisu pod pd 130. 10. Ker je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, izpolnjeni pa so tudi drugi pogoji za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, navedeni v sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP, se upnikova dopolnitev pritožbe, v kateri izraža predvsem nestrinjanje z načinom prodaje in izklicno ceno (s priloženimi dokazi v potrditev svojih trditev), izkaže kot neutemeljena.

11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno upnikovo dopolnitev pritožbe zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).