Jedro

Sodišče lahko naknadno najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju razdeli le, če je zapustnica z oporoko razpolagala z vsem svojim premoženjem. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje nobenih razlogov o tem, ali je zapustnica razpolagala z vsem svojim premoženjem oziroma ali posestvo (zaščitena kmetija) predstavlja njeno celotno premoženje, je obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani dodatni sklep o dedovanju se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dedič naknadno najdene zapuščine, in sicer nepremičnine ID znak 0000 1134, last zapustnice v celoti, na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Domžalah D 306/1991 z dne 25. 5. 1992 A. A., rojen 1953, sin zapustnice, do celote naknadno najdene zapuščine (1. točka izreka). Odločilo je še, da bo po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi pri navedeni nepremičnini vpisalo lastninsko pravico v korist dediča A. A. (2. točka izreka).

2.Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil zakoniti dedič B. A. iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je bil sklep o dedovanju D 306/1991 z dne 25. 5. 1992 izdan na podlagi oporoke zapustnice, zato bi lahko sodišče naknadno najdeno premoženje razdelilo na podlagi tega sklepa le, če bi zapustnica v oporoki razpolagala s celotnim premoženjem. Če je razpolagala samo z določenim delom premoženja, se naknadno najdeno premoženje razdeli na podlagi zakonitega dedovanja. Zapustnica je z oporoko sinu A. A. izročila posestvo in ni razpolagala s celotnim premoženjem, zlasti ne s tistim, ki ga ob sestavi oporoke in ob smrti sploh ni imela. Posestvo lahko obsegajo le nepremičnine, ki so tvorile kmetijsko gospodarstvo, ki ga je imela zapustnica ob smrti. Napaka zapuščinskega sodišča, ki je v 4. točki sklepa o dedovanju odločilo, da je zapustnica sinu A. A. zapustila svoje premoženje, namesto da bi zapisalo, da je zapustila posestvo, ni odločilna, sodišče mora upoštevati oporoko. Zapustnica je bila v zemljiško knjigo vpisana kot lastnica nepremičnine ID znak 0000 1134 na podlagi zemljiškoknjižnega predloga, ki je bil vložen šest let po njeni smrti. Upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-26/97 z dne 13. 7. 2000 je zapustnica postala lastnica naknadno najdene nepremičnine z vpisom pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč v zemljiško knjigo (71. člen ZKZ).

3.Oporočni dedič A. A. se v odgovoru na pritožbo sklicuje na 4. točko sklepa o dedovanju D 306/1991 z dne 25. 5. 1992 in trdi, da mu je zapustnica z oporoko zapustila vse svoje premoženje in ne le posestvo. Zapustnica je bila ob smrti lastnica tudi naknadno najdenega premoženja, njena lastninska pravica je bile le formalno vknjižena kasneje na podlagi odločbe št. 462-6/88-2/5 z dne 4. 2. 1991 in preglednega načrta nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju C., ki je bila izdana še za časa zapustničinega življenja. Zapustnica nepremičnine z ID znakom 0000 1134 ni pridobila na novo, temveč v postopku komasacije.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V zapuščinskem postopku po pokojni D. A. je zapuščinsko sodišče s sklepom D 306/91 z dne 25. 5. 1992 (med drugim) ugotovilo, da zapuščina po do tedaj znanih podatkih obstoji iz nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 38 k. o. 0000 ..., ki je v naravi zaščitena kmetija (točka A1 izreka), in da je zapustnica dne 30. 7. 1990 napravila lastnoročno pisno oporoko, s katero je zapustila svoje premoženje sinu A. A., sestri E. E. volila dosmrtno pravico bivanja v bivši sobi oporočiteljice, ostalim otrokom posamezna manjša volila, vnuku F. A. pa namenila staro hišo skupaj z vrtom ob hiši (točka A4 izreka). Upoštevajoč dedne izjave dedičev je za dediča po pokojni iz naslova oporočnega dednega nasledstva razglasilo A. A. za volilojemnika pa E. E. in G. A.

6.Postopek izdaje dodatnega sklepa o dedovanju je sodišče prve stopnje začelo po uradni dolžnosti in ugotovilo (le), da je na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju D 306/91 z dne 25. 5. 1992 dedič naknadno najdene zapuščine A. A.

7.Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (prvi odstavek 221. člena Zakona o dedovanju, ZD).

8.Pritožnik pravilno ugotavlja, da lahko sodišče v obravnavanem primeru naknadno najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju razdeli le, če je zapustnica z oporoko razpolagala z vsem svojim premoženjem. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje nobenih razlogov o tem, ali je zapustnica razpolagala z vsem svojim premoženjem oziroma ali posestvo (zaščitena kmetija ) predstavlja njeno celotno premoženje , je obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 163. členom ZD in ga je bilo treba že zato razveljaviti.

9.V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti, ali je zapustnica z oporoko razpolagala z vsem svojim premoženjem. Pridobiti bo moralo tudi odločbo št. 462-6/88-2/5 z dne 4. 2. 1991 in pregledni načrt nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju C., da bo lahko ugotovilo, katere zapustničine nepremičnine, ki so bile predmet oporoke, so bile vključene (zložene) v to agrarno operacijo oziroma katere je dobila pri ponovni razdelitvi. Z vidika prevzema zemljišč v last se kot pomembno lahko izkaže tudi, kdaj se je komasacijski postopek začel . Po ugotovitvi vseh relevantnih dejstev naj sodišče prve stopnje upoštevajoč voljo zapustnice in naravo komasacije ponovno presodi, ali je treba naknadno najdeno premoženje razdeliti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

10.Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani dodatni sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

11.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD.

-------------------------------

1 Glej na primer sklepa VSL I Cp 1671/2021 in I Cp 1059/2012. 2 Kot izhaja iz oporoke. 3 Kot izhaja iz točke A1 sklepa o dedovanju D 306/91 z dne 25. 5. 1992. 4 Kot je navedeno v točki A4 sklepa o dedovanju D 306/91 z dne 25. 5. 1992. 5 Zemljišča na določenem območju se lahko zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča in lahko zemljišča bolj gospodarno upravlja (55. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih - ZKZ, Uradni list RS, št. 59/96). 6 Tretji odstavek 71. člena ZKZ določa, da komasacijski udeleženci postanejo lastniki zemljišč v vpisom pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč v zemljiško knjigo. V času izdaje odločbe (4. 2. 1991) veljavni ZKZ (Uradni list SRS 26-236/1973) pa je določal, da komasacijski udeleženci postanejo lastniki zemljišč po pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi zemljišč (93.a člen), dodeljena in pokazana zemljišča iz komasacijskega sklada pa so morali prevzeti v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi (93. člen). 7 Po določbi 115. člena ZKZ se postopki o komasacijah, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih ki so veljali ob njihovi uvedbi. 8 Iz spisa izhaja (list. št. 55), da je oporočni dedič predlagal izdajo dodatnega sklepa o dedovanju tudi za parcelo 0000 1141.