Jedro

Starša sta dolžna, če je to v okviru njunih zmožnosti, v enakem deležu prispevati za otrokovo preživljanje, pri čemer se ta delež ne meri zgolj v denarju, temveč je treba upoštevati tudi delež v okviru varstva in vzgoje otroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca postopka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se preživnina, določena na podlagi sklepa Okrožnega sodišča na Ptuju N 373/2009 z dne 26. 1. 2010 na 100,00 EUR in nazadnje valorizirana na podlagi obvestila CSD Spodnje Podravje z dne 1. 4. 2018 na znesek 111,38 EUR zviša tako, da je nasprotni udeleženec za mladoletno hčero A. A., roj. Y, EMŠO: X, dolžan plačevati preživnino 237,66 EUR mesečno od 1. 11. 2018 dalje do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec do prve uskladitve preživnin, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne preživnine do plačila, vse na roke predlagateljice (točka I izreka), v presežku je predlog za zvišanje preživnine zavrnilo (točka II izreka), odločilo, da se tako določena preživnina usklajuje z obvestili pristojnega CSD Spodnje Podravje v skladu s 198. členom Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ (točka III izreka), ter da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (točka IV izreka).

2. Zoper ta sklep se pravočasno po svoji pooblaščenki pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zaradi kršitve pravic 22. in 25. člena Ustave RS ter predlaga njegovo razveljavitev, podrejeno njegovo spremembo. Navaja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo višino dohodkov obeh strank, napačno pa ocenilo mesečne stroške preživljanja za mladoletno hči A. (v nadaljevanju otrok) v 11. točki obrazložitve. Razlogi v tem delu so nejasni, sodišče najprej navaja, da delno sledi predlagateljici, ki mesečne potrebe otroka ocenjuje na 300,00 EUR, kar je v nasprotju s trditvami predlagateljice, ki jih ocenjuje na 600,00 EUR. Ker gre za odločilno dejstvo o morebitnem lapsusu sodišča ni moč govoriti, temveč gre za absolutno bistveno kršitev postopka. Samovoljna je odločitev sodišča, ki je v nadaljevanju otrokove stroške ocenilo višje kot sama predlagateljica, na znesek 699,00 EUR ter je že na prvi pogled očitno, da so stroški hrane, ki so zajeti v kar treh postavkah (oskrbnina za bivanje v domu 200,00 EUR, malica 25,00 EUR in nato še posebej prehrana 100,00 EUR), saj otrok biva doma le ob vikendih, zato je strošek 100,00 EUR za prehrano ocenjen previsoko. Prav tako je kot strošek neutemeljeno upoštevan delež najemnine, ker najemna pogodba v času postopka še ni bila sklenjena in ni jasno ali je sklenjena sedaj, zato gre za bodoče negotovo dejstvo, v vsakem primeru pa za nepotreben strošek, saj imata otrok in predlagateljica možnost stanovati v hiši, ki je skupna last obeh strank, pri čemer je nasprotni udeleženec tam zelo malo zaradi narave svojega dela (šofer v mednarodnem transportu). Tudi višina ostalih stroškov je neizkazana. Ker so razlogi sklepa pomanjkljivi, nejasni in v nasprotju z listinami je otežena sestava pritožbe ter nasprotnemu udeležencu ni jasno, na kak način je sodišče ocenilo stroške preživljanja oziroma je ta ocena absurdno visoka, s čimer je kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Stroškov ne priglaša. 3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo v celoti prereka pritožbene trditve in predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne. Priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V ponovljenem postopku je bilo potrebno uporabiti določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ)1 ter Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)2, čeprav se je predmetni postopek začel pred njuno uveljavitvijo, ker se v primeru, kadar se po uveljavitvi teh zakonov odločba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (kot v našem primeru), postopek nadaljuje po ZNP-1 in DZ (drugi odstavek 216. člena ZNP-1 in tretji odstavek 291. člena DZ v zvezi s tretjim odstavkom 216. člena ZNP-1).

6. V novem sojenju je sodišče prve stopnje odločilo, da se preživnina določena v višini 100,00 EUR3, nazadnje valorizirana na znesek 111,38 EUR mesečno zviša na znesek 237,66 EUR od dne 1. 11. 2018 dalje.

7. V predmetni zadevi je bilo že enkrat odločeno, vendar je bila zadeva v postopku na drugi stopnji razveljavljena ter vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek zaradi ugotovitve obstoja spremenjenih okoliščin, ki bi narekovale zahtevano zvišanje preživnine.

8. Ni utemeljena pritožbena graja, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev postopka, ko je deloma sledilo predlagateljici, ki mesečne potrebe otroka ocenjuje na 300,00 EUR mesečno, saj je to v nasprotju z listinami v spisu, kjer predlagateljica potrebe ocenjuje na 600,00 EUR. Sodišče prve stopnje je v točki 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa zapisalo, da delno sledi predlagateljici, ki „preživninske potrebe otroka ocenjuje na mesečni znesek 300,00 EUR“, v nadaljevanju pa zapisalo, da ocenjuje, da „znašajo primerni mesečni stroški mld. hčerke udeležencev skupno 699,00 EUR“. Sodišče prve stopnje torej najprej govori o „preživninskih mesečnih potrebah otroka“, kar je razumeti kot oceno višine preživnine, ki jo je dolžan plačevati nasprotni udeleženec otroku in kar zasleduje predlagateljica v svojem predlogu4, medtem ko v nadaljevanju sodišče prve stopnje govori o „primernih mesečnih stroških“, kar je razumeti kot otrokove mesečne potrebe, ki jih sodišče prve stopnje oceni na znesek 699,00 EUR. Glede na navedeno torej ni mogoče govoriti o kakršnihkoli nasprotjih med razlogi sodišča prve stopnje in listinami v spisu, kot to zatrjuje nasprotni udeleženec, niti ni mogoče govoriti o lapsusu na strani sodišča. Prav tako ni utemeljena pritožbena graja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ko je ocenilo otrokove stroške preživljanja višje kot predlagateljica samovoljna. Arbitrarnost sodišča prve stopnje ni podana iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je predlagateljica že v podanem predlogu stroške preživljanja otroka ocenila na najmanj 600,00 EUR, kar je razvidno tudi iz same specifikacije in seštevka posameznih postavk,5 v svoji izpovedbi dne 3. 2. 2020 pa je predlagateljica ponovno specificirala otrokove potrebe, ki ob seštevku zanašajo približno 700,00 EUR mesečno6. Predlagateljica je torej mesečne potrebe otroka ocenila višje od 600,00 EUR mesečno. Drugi razlog o neutemeljenosti te pritožbene graje pa je, da sodišče prve stopnje pri odločanju v postopkih za varstvo koristi otroka, kot je postopek v obravnavanem primeru (preživljanje otroka), ni vezano na trditveno in dokazno podlago udeležencev postopka (načelo dispozitivnosti), temveč sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli in izvaja tudi dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali (preiskovalno načelo). Ker torej velja preiskovalno načelo, mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok (7. člen ZNP-1 in drugi odstavek 6. člena ZNP-1). Navedeno pomeni, da sodišče ni vezano na trditveno niti dokazno podlago udeležencev postopka, temveč mora po uradni dolžnosti storiti vse, da zavaruje koristi otroka v konkretnem primeru. Pritožbena graja v tej smeri zato ni utemeljena.

9. Pritožbeno sporno je zvišanje preživnine, pri čemer je bistvo pritožbene graje vprašanje ugotovljenih mesečnih potreb otroka.

10. Ni utemeljena pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje previsoko ocenilo mesečne potrebe otroka glede prehrane, ki naj bi jo zajelo kar v treh postavkah, otrok pa je doma le ob vikendih in je zato strošek prehrane 100,00 EUR ocenjen previsoko. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v okviru prehrane sodišče prve stopnje upoštevalo malico v šoli 25,00 EUR, hkrati upoštevalo, da je del prehrane zajet med stroške bivanja v domu (ki ne zajema stroškov prehrane od petka do nedelje)7 in stroške siceršnjega bivanja doma in prehrane (skupno 100,00 EUR mesečno). Sodišče druge stopnje tako ne dvomi v oceno stroškov hrane zajetih v postavki domske oskrbe (200,00 EUR), kakor tudi ne, da je potrebno za malico plačati 25,00 EUR (slednje tudi pritožbeno ni bilo izpodbijano), medtem ko ugotavlja, da je napačna trditev pritožbe, da je sodišče nadalje še priznalo za strošek prehrane 100,00 EUR. Kot je razvidno že iz predhodne obrazložitve, je sodišče prve stopnje priznalo 100,00 EUR iz naslova stroškov bivanja in prehrane otroka doma v skupni višini 100,00 EUR. Stroški bivanja doma kot npr. elektrika, voda, ogrevanje in drugo namreč, kot je ugotoviti, niso posebej specificirani, so pa očitno zajeti v tem znesku poleg prehrane. Sodišče druge stopnje zato ocenjuje, da je skupni znesek, ki zajema otrokove stroške bivanja in prehrane doma v višini 100,00 EUR, ki ga sodišče prve stopnje priznava kot potreben mesečni strošek otroka kvečjemu ocenjene v prenizkem in ne previsokem znesku. Pritožbena graja v zvezi s previsoko odmerjenim stroškom prehrane zato ni utemeljena.

11. Glede deleža najemnine, ki mu nasprotni udeleženec nasprotuje iz razloga, kot zatrjuje v pritožbi, ker gre za nepotreben strošek, saj lahko predlagateljica in otrok bivata v skupni hiši, sodišče druge stopnje ne bo odgovarjalo, saj slednje (vprašanje o tem kje naj bi predlagateljica z otrokom bivala) ni in ne more biti predmet tega pravdnega postopka, v katerem sodišče odloča o zvišanju preživnine ter se zato tudi te pritožbene trditve izkažejo za povsem neutemeljene.

12. Dejstvo je, da sodišče prve stopnje ni odločilo arbitrarno, temveč na podlagi dejanskih ugotovitev, ki pa jih pritožba ni uspela ovreči. V posledici navedenega, ob ugotovitvi, da znašajo mesečne potrebe otroka cca 700,00 EUR mesečno, da nasprotni udeleženec dobiva mesečno povprečno 705,27 EUR dohodka, je znesek preživnine zvišan iz 111,38 EUR na 237,66 EUR (za znesek 126,28 EUR) ne zgolj ustrezen, temveč kvečjemu prenizek. Vendar ob dejstvu, da se pritožuje le nasprotni udeleženec, sodišče druge stopnje ne sme in ne more odločiti v škodo pritožniku.

13. Starša sta dolžna, če je to v okviru njunih zmožnosti, v enakem deležu prispevati za otrokovo preživljanje, pri čemer se ta delež ne meri zgolj v denarju, temveč je treba upoštevati tudi delež v okviru varstva in vzgoje otroka. V našem primeru mora nasprotni udeleženec otroku v denarju prispevati približno 1/3 njegovih mesečnih potreb, kar znaša 1/3 njegove mesečne plače in kar je tudi po oceni sodišča druge stopnje znesek, ki ga je nasprotni udeleženec zmožen plačevati. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da je materin denarni prispevek bistveno višji, ob vsem pa ji ostane še vsakodnevna skrb za varstvo in vzgojo otroka.

14. Ob pritožbeno negrajanem dejstvu obstoja spremenjenih okoliščin na strani otroka (zvišanje življenjskih potreb otroka)8 in pravilno ugotovljenemu obsegu otrokovih mesečnih potreb (cca 700,00 EUR) ter ugotovitvi, da je nasprotni udeleženec zmožen, glede na svoje mesečne prihodke, plačevati zvišan znesek preživnine, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita (prvi odstavek 197. člena DZ).9

15. V posledici navedenega, ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne pritožbeni razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (v smislu drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona ter v zvezi s 366. členom ZPP), je bilo potrebno pritožbo nasprotnega udeleženca zavrniti kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje glede odločitve o zvišanju preživnine potrditi. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

16. Udeleženca krijeta sama, vsak svoje stroške pritožbenega postopka, nasprotni udeleženec stroške za vloženo pritožbo, predlagateljica pa stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo (101. člen ZNP-1). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

1 Uradni list RS št. 15/2017 z dne 31. 3. 2017 z veljavnostjo od 15. 4. 2017 in uporabo od 15. 4. 2019. 2 Uradni list RS št. 16/2019 z veljavnostjo in uporabo od 15. 4. 2019. 3 Sklep Okrožnega sodišča na Ptuju N 373/2009 z dne 26. 1. 2010. 4 Predlagateljica s predlogom za zvišanje preživnine zahteva za otroka mesečno plačilo preživnine v višini 300,00 EUR s strani zavezanca za plačevanje preživnine, to je nasprotnega udeleženca, očeta otroka. 5 Na list. št. 3 spisa je specifikacija otrokovih mesečnih potreb cca 626,00 EUR mesečno. 6 Zapisnik o naroku z dne 3. 2. 2020, list. št. 62 in 63 spisa. 7 Predlagateljica je izpovedala, da mesečno plačuje 200,00 EUR stroške bivanja, pri čemer po pogodbi znaša oskrbnina 220,00 EUR, vendar pa se od tega zneska odbije petkovo kosilo in večerja, ker hči takrat gre že domov. 8 Zadnja določitev višine preživnine je bila januarja 2010, ko je bil otrok star 5 let, v času odločanja na prvi stopnji pa je bil otrok star 15 let. 9 Sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.