Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbo 631. člena OZ pri presoji izpolnjenosti pogojev za neposredni zahtevek tožnice in ali sta pravilno upoštevali dejstvo, da je bila terjatev (poplačilna vsota) podjemnika do revidentke kot naročnice že pred postavitvijo neposrednega zahtevka neposredno odstopljena, in ali je pritožbeno sodišče bistveno prekršilo določbe pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbo 631. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pri presoji izpolnjenosti pogojev za neposredni zahtevek tožnice in ali sta pravilno upoštevali dejstvo, da je bila terjatev (poplačilna vsota) podjemnika do revidentke kot naročnice že pred postavitvijo neposrednega zahtevka neposredno odstopljena, in ali je pritožbeno sodišče bistveno prekršilo določbe pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Obrazložitev

1. Tožnik je opravil delo kot podizvajalec glavnega izvajalca A., d. d., ki je imel s toženim združenjem (naročnikom) sklenjeno gradbeno pogodbo za izgradnjo hotela X. .... Plačilo opravljenih del je zahteval neposredno od naročnika.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Predlog za dopustitev revizije vlaga toženo združenje. Zastavlja vprašanja:

(1) ali sta nižji sodišči pravilno uporabili določbo 631. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pri presoji izpolnjenosti pogojev za neposredni zahtevek tožnice in ali sta slednji pravilno upoštevali dejstvo, da je bila terjatev (poplačilna vsota) podjemnika do revidentke kot naročnice že pred postavitvijo neposrednega zahtevka neposredno odstopljena;

(2) ali je pritožbeno sodišče bistveno prekršilo določbe pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in svojo dolžnost do opredelitve do pritožbenih navedb (22. člena Ustave), s tem ko se ni opredelilo do za odločitev upoštevnih trditev revidentke, saj se v ničemer ni opredelilo do učinka odstopa terjatve podjemnika na neposredni zahtevek njegovega sodelavca do naročnika;

(3) ali je pritožbeno sodišče bistveno prekršilo določbe pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in si prišlo samo sebi v nasprotje, ko je na eni strani ugotovilo, da je bil neposredni zahtevek tožnice revidentki podan šele dne 21. 1. 2010, na drugi strani pa revidentki očitalo, da je bilo plačilo, izvedeno pred tem (dne 7. 12. 2009) prevzemniku terjatve podjemnika neutemeljeno“.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP).1

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanj, ki so razvidna iz izreka tega sklepa, in revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

1 Vrhovno sodišče je uporabilo besedilo zakona pred novelo ZPP-E. Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe novele. Sodišče prve stopnje pa je sodbo izdalo pred uveljavitvijo novele 14. 9. 2017.