Jedro

Sodna odločba mora biti glede ustavnopravnih ugovorov obrazložena, če so ti konkretno in argumentirano podani. Sodišča sicer niso dolžna odgovarjati na pavšalne ali neargumentirane ustavnopravne razloge strank, morajo pa se opredeliti do njihovih nosilnih, argumentiranih in relevantnih pravnih stališč. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ugovorov o zatrjevani neustavnosti zakonske ureditve. Kljub izčrpni argumentaciji tožnika zakaj meni, da zakonska ureditev ni v skladu z Ustavo in podanem predlogu, da se vloži zahteva za oceno ustavnosti, je namreč umanjkala presoja sodišče prve stopnje o teh navedbah. Ker se sodišče prve stopnje niti z besedo ni vsebinsko opredelilo do tožnikovih ugovorov o protiustavnosti, je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 7. 6. 2024 in 14. 12. 2023 in na priznanje višje starostne pokojnine v višini 2.424,52 EUR, ob upoštevanju vseh predpisanih uskladitev ter na izplačilo razlike med že izplačanimi zneski starostne pokojnine v višini 1.099,00 EUR in 2.424,52 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2.Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da se morajo sodišča opredeliti do ustavnopravnih ugovorov strank, sicer kršijo ustavno procesno jamstvo iz 22. člena Ustave. Če sodišča menijo, da je zakon, ki ga morajo uporabiti, protiustaven, morajo postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem. Če pa menijo, da so ustavnopravni ugovori neutemeljeni, jih morajo argumentirano zavrniti. Opredelitev mora slediti že na tisti stopnji sodnega odločanja, na kateri so prvič podani. Tega prvostopenjsko sodišče ni storilo. Tožnik je prejel informativni izračun starostne pokojnine in se na osnovi prejetih informacij odločil za upokojitev. Po informativnem izračunu bi mu morala pripadati pokojnina v višini 2.424,52 EUR na mesec, medtem ko je po izpodbijani odločbi upravičen do pokojnine v višini 1.099,00 EUR na mesec. V kolikor bi razpolagal s podatkom o pokojnini v višini 1.099,00 EUR, ne bi sprejel odločitve za upokojitev. Pri prejšnjem delodajalcu se ne more več zaposliti, saj je ta že zaposlil drugega delavca. V kolikor se sledi stališču, da je predhodna pisna informacija o pričakovani višini starostne pokojnine le informativne narave, to pomeni, da morajo zavarovanci sprejemati odločitve brez, da bi imeli vsaj do neke mere zanesljiv podatek o dohodku, ki ga bodo prejemali. Gre za kršitev pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave in predstavlja poseg v načelo varstva zaupanja v pravo. Informacija o "pričakovani" višini pokojnine glede na sprejeto sodno in upravno prakso zavarovancem ne nudi nobenega pravnega varstva. Od zavarovancev zahteva, da se izključijo iz obveznega zavarovanja in se odpovejo socialni varnosti, brez zagotovila glede višine pokojnine, ki jo bodo prejemali. Gre za nedopusten poseg v pričakovano pravico. Sodna praksa v primerih napačnih informativnih izračunov zavrača odškodninsko odgovornost ZPIZ. Pri napačnih informativnih izračunih naj bi šlo le za "pomoto". Pravni red omogoča ZPIZ, da opusti dolžno skrbnost glede ustreznosti in pravilnosti podatkov v matični evidenci, in izdaja nepreverjene informativne izračune, s katerimi vpliva na odločitve zavarovancev, brez da bi pri tem nudil kakršnokoli jamstvo za ustreznost in pravilnost izračuna ter brez, da bi bil odškodninsko odgovoren. V tožbi je naslovil pobudo za vložitev zahteve za oceno ustavnosti relevantnih določb ZPIZ-2, in sicer, da se oceni, ali je glede na naravo pravice do pokojnine dopustno, da ZPIZ-2 ne predvideva mehanizmov za vnaprejšnjo seznanitev z višino pokojnine, ki bo imela zavezujoče učinke za toženca, in ki bi zavarovancem pred izključitvijo iz obveznih zavarovanj zagotavljala seznanitev z višino pokojnine ter s tem pravno in socialno varnost. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je izostala vsebinska presoja tožbenih ugovorov o zatrjevani neustavnosti zakonske ureditve. Vprašanje odškodninske odgovornosti ZPIZ ni predmet tega postopka, zato je obrazložitev v tem delu glede očitka protipravnosti nepotrebna. Sodba je obremenjena z absolutno bistveno kršitev določb postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Tožnik je zahteval le odpravo odločbe z dne 7. 6. 2024, medtem ko odprave odločbe z dne 14. 12. 2023 ni zahteval, temveč je zahteval njeno spremembo. Ko je sporna samo višina odmerjene pokojnine, odprava prvostopenjskega upravnega akta ni sprejemljiva, saj bi imela za posledico, kot da o pravici do starostne pokojnine še ne bi bilo odločeno. Sodišče je prekoračilo tožbeni zahtevek in ni odločilo o podrednem tožbenem zahtevku. Podana je bistvena kršitev določb postopka. S tem, ko je sodišče odločitev oprlo na stališče sodne prakse, da informativni izračun nima pravnih učinkov, je zmotno uporabilo določbo 140. člena ZPIZ-2, ki določa, da ZPIZ zavarovancu posreduje informacijo o pričakovani višini njegove pokojnine. Informativnemu izračunu bi bilo potrebno priznati zavezujočo naravo. Izpodbija zaključek sodišča, da tožnik glede na naravo informativnega izračuna ni mogel pričakovati ali zaupati v sam izračun, in da mu zato ne gre slediti, da je bil to razlog za starostno upokojitev. Sodišče ni verjelo tožniku, da se ne bi starostno upokojil, če bi vedel, da bo prejel 55 % nižjo pokojnino, kot je navedeno na informativnem izračunu. Sistem spodbuja, da zavarovanci ostajajo vključeni v obvezno zavarovanje in se jim zato poleg plače izplačuje del pokojnine v višini 40 % oziroma 20 %. Sodišče je zmotno ugotovilo razlog tožnika za upokojitev. V dopolnitvi pritožbe priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

5.Predmet presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 7. 6. 2024 v zvezi s prvostopenjsko odločbo toženca z dne 14. 12. 2023, s katero je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine v višini 1.099,00 EUR na mesec od 14. 12. 2023 dalje.

6.Sodišče prve stopnje je za ugotovitev, ali je tožniku z izpodbijanima odločbama odmerjena pokojnina pravilna, imenovalo sodnega izvedenca specialista ekonomsko-finančne stroke, ki je potrdil pravilnost takšnega izračuna. Tožnikov zahtevek za priznanje višje starostne pokojnine je sodišče prve stopnje zavrnilo.

7.Zavod zavarovancu, ki v koledarskem letu dopolni 58 let starosti, po uradni dolžnosti posreduje informacijo o pričakovani višini njegove predčasne oziroma starostne pokojnine (šesti odstavek 140. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2). Tako zavarovanec kot zavezanec za plačilo prispevkov lahko tak zahtevek za informativni izračun vložita sama, največ tri leta pred dopolnjeno pokojninsko dobo in starostjo iz tretjega odstavka 204. člena ZPIZ-2. Iz informativnega izračuna, ki ga je prejel tožnik izhaja, da naj bi njegova starostna pokojnina znašala 2.424,52 EUR na mesec. Z izpodbijano odločbo pa je bila tožniku odmerjena bistveno nižja pokojnina, in sicer v višini 1.099,00 EUR na mesec.

8.Pritožnik je že v tožbi obrazloženo uveljavljal neustavnost zakonske ureditve (50. člen Ustave), s katero ni predvidena zavezujoča narava informacije o pokojnini in izpostavil sporno prakso, ki predvideva, da se zavarovanec izključi iz obveznega zavarovanja ter se odpove socialni varnosti brez predhodne seznanitve z višino pokojnine, ki bi imela zavezujoče učinke. Predlagal je tudi za vložitev zahteve za oceno ustavnosti določb ZPIZ-2. Očitke o protiustavnosti zakonske ureditve mora sodišče obrazloženo zavrniti ali prekiniti postopek in na podlagi 156. člena Ustave začeti postopek pred Ustavnim sodiščem. Takšno stališče izhaja že iz ustaljene ustavnosodne presoje (npr. odločbi Ustavnega sodišča RS, št. Up02215/08-15 z dne 16. 4. 2009, t
0d. 8 in
61t. Up-1136/11-24 z dne 15. 3. 2012, t
0d. 11). S tem se zagotovi varstvo človekovih pravic in uresni
0di namen 125. in 156.
0d lena Ustave.
0ce se sodi
61
0de ne opredeli do tako zatrjevanih o
0ditkov, kr
61i pravico iz 22.
0d lena Ustave, ki strankam zagotavlja, da se izjavijo o okoli
61
0dinah, pomembnih za odlo
0ditev, ter podajo svoja pravna naziranja. Iz pravice stranke do izjavljanja izhaja tudi zahteva po obrazlo
7eeni sodni odlo
0dbi.

9.Poleg tega je
7ee Vrhovno sodi
61
0de ve
0dkrat poudarilo , da mora biti sodna odlo
0dba glede ustavnopravnih ugovorov obrazlo
7eena,
0de so ti konkretno in argumentirano podani. Sodi
61
0de se mora opredeliti do ustavnopravnih vpra
61anj na tisti stopnji sodnega odlo
0danja, na kateri so o
0ditki podani prvi
0d. Sodi
61
0da sicer niso dol
7ene odgovarjati na pav
61alne ali neargumentirane ustavnopravne razloge strank, morajo pa se opredeliti do njihovih nosilnih, argumentiranih in relevantnih pravnih stali
61
0d.
0de se sodi
61
0de ne opredeli do podanih ustavnopravnih argumentov, presoja ustavnosti zakonske ureditve v kasnej
61em postopku ne zagotavlja u
0dinkovitega sodnega varstva (23.
0d len Ustave).

10.Prito
7eba zato utemeljeno opozarja, da se sodi
61
0de prve stopnje ni opredelilo do ugovorov o zatrjevani neustavnosti zakonske ureditve. Kljub iz
0drpni argumentaciji to
7nika zakaj meni, da zakonska ureditev ni v skladu z Ustavo in podanem predlogu, da se vlo
7ei zahteva za oceno ustavnosti, je namre
0d umanjkala presoja sodi
61
0de prve stopnje o teh navedbah. Ker se sodi
61
0de prve stopnje niti z besedo ni vsebinsko opredelilo do to
7nikovih ugovorov o protiustavnosti, je podana absolutna bistvena kr
61itev iz 14. to
0dke drugega odstavka 339.
0d lena ZPP.

11.Prito
7ebno sodi
61
0de pri tem dodaja, da je utemeljena prito
7ebna navedba o upo
61tevanju zahtevka to
7nika. To
7nik je s to
7benim zahtevkom zahteval le odpravo dokon
0dne odlo
0dbe in ne tudi prvostopenjske odlo
0dbe to
7enca. Morebitna odprava obeh izpodbijanih odlo
0db bi pomenila, da o pokojnini sploh 1e ni bilo odlo
0deno,
0deprav je med strankama sporna le vi
61ina pokojnine (prim. Psp 75/2022).

12.Neutemeljeno pa prito
7eba oporeka, da sodi
61
0de prve stopnje ni odlo
0dilo o podrednem to
7benem zahtevku. To
7nik s primarnim to
7benim zahtevkom vto
7i1e odpravo dokon
0dne odlo
0dbe in spremembo prvostopenjske odlo
0dbe, s podrednim pa odpravo dokon
0dne odlo
0dbe in vrnitev zadeve drugostopenjskemu upravnemu organu v ponovno odlo
0danje. Pri obeh zahtevkih gre za isti dejanski stan in isto pravno podlago. Gre tako dejansko za en sam to
7beni zahtevek. Kumulacija je le navidezna in mora sodi
61
0de prve stopnje oba to
7bena zahtevka obravnavati kot enoten zahtevek.

13.Ker je sodi
61
0de prve stopnje storilo bistveno kr
61itev dolo
0db pravdnega postopka iz 14. to
0dke drugega odstavka 339.
0d lena ZPP, je prito
7ebno sodi
61
0de prito
7ebi ugodilo in sodbo sodi
61
0da prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodi
61
0du prve stopnje v novo sojenje (355.
0d len ZPP). Tak
61ne kr
61itve prito
7ebno sodi
61
0de glede na njeno naravo ne sme samo odpraviti. V novem postopku bo moralo sodi
61
0de prve stopnje upo
61tevati stali
61
0da prito
7ebnega sodi
61
0da iz tega sklepa in opraviti vsebinsko presojo ugovorov o neustavnosti zakonske ureditve ter oceniti, kateri prito
7bnikovi ustavnopravni ugovori so za odlo
0ditev pomembni in se do njih opredeliti.
0de pa bo menilo, da je zakon, ki ga mora uporabiti, protiustaven, bo moralo postopek prekiniti in za
0deti postopek pred Ustavnim sodi
61
0dem. Sodi
61
0de prve stopnje bo moralo ob presoji upo
61tevati to
7nikov to
7beni zahtevek ter o njem odlo
0diti.

14.
0ce bi prito
7ebno sodi
61
0de samo dopolnjevalo postopek, bi nedopustno poseglo v pravico strank do prito
7ebe. Namen prito
7ebnega postopka je preizkus odlo
0ditve, sprejete pred sodi
61
0dem prve stopnje. Razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve sodi
61
0du prve stopnje v novo sojenje tudi ne bo pomenila huj
61e kr
61itve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odla
61anja.

15.Odlo
0ditev o prito
7ebnih stro
61kih se v skladu s tretjim odstavkom 165.
0d lena ZPP pridr
7ei za kon
0dno odlo
0dbo.

-------------------------------

1
60esti odstavek 204.
0d lena ZPIZ02.

2Tako sklepi X Ips 3/2023 z dne 13. 9. 2023, I Up 40/2021 z dne 2. 6. 2021, I Up 39/2021 z dne 21. 4. 2021 in X Ips 48/2016 z dne 10. 7. 2017.