Jedro

Iz vsebine sodne poravnave, ki je podlaga za vpis lastninske pravice v predmetnem postopku, izhaja, da so nasprotni udeleženci (kot toženci) in predlagatelj (kot tožnik) v njej zgolj opisno določili del par. št. 6/6, na katerem naj bi predlagatelj pridobil lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja in se dogovorili, da geometer postavi mejo po dogovorjeni liniji parcelne meje, priposestvovalni del pa naj bi dobil novo parcelno številko. Sodna poravnava torej govori o delu parc. št. 6/6 in ne vsebuje nobenega identifikatorja, zato ni izvršljiva in ne omogoča vpisa v zemljiško knjigo. Te pomanjkljivosti pa predlagatelj ni mogel odpraviti niti s predložitvijo listin o naknadni geodetski odmeri.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se vpis ne dovoli.

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi zemljiškoknjižna sodniška pomočnica pri uvodoma navedeni nepremičnini ni dovolila predlaganega vpisa lastninske pravice na predlagatelja na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrajnim sodiščem v Škofji Loki, P 42/2002 z dne 2.4.2007. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugodilo ugovoru predlagatelja in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice spremenilo tako, da je vpis dovolilo.

2. Zoper sklep so se pritožili nasprotni udeleženci. Menijo, da je bila prednodna odločitev zemljiškoknjižne pomočnice pravilna. Čeprav je svojo odločitev utemeljila na 31. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), je iz obrazložitve razbrati, da podpisana sodna poravnava ni izvršljiva in je torej nesposobna za vknjižbo prenosa lastninske pravice. Stališče sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je potrebno 31. člen ZZK-1 razlagati vsebinsko in ne dobesedno, je zmotno. Predlog ne izpolnjuje ne zahteve po prvem ne zahteve po tretjem odstavku 31. člena ZZK-1 in je izdan v nasprotju z 32., 33., 36. in 40. člena ZZK-1. Iz obrazložitve v izpodbijanem sklepu pa tudi ni mogoče razbrati, da bi bile k predlogu priložene listine po 37. in 38. členu ZZK-1 (potrdilo o plačanem davku, potrdilo o namenski rabi). Nadalje nasprotni udeleženci poudarjajo, da je tolmačenje vsebine poravnave subjektivno in netočno. Nasprotni udeleženci so predlagatelju dali zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lasninske pravice na priposestvovanem delu zemljiške parc. št. 6/6 (1) na podlagi opravljene parcelacije, pri čemer predlagatelj napačno tolmači vsebino sklenjene sodne poravnave. Priposestvovanje zajema del parcele št. 6/6 in s sodno poravnavo je bila dovoljena njegova geometrska odmera v liniji podaljška zapadne stene drvarnice na navedeni parceli v smeri proti parceli št. 6/8 in v sečišču z linijo, ki poteka po severni steni hiše na parc. št. 6/7. Nato poravnava ponovi, kaj naj dobi predlagatelj, kaj nasprotni udeleženci, pri čemer si predlagatelj napačno tolmači tisti del poravnave, ki navaja „preostali del parcele vzhodno od linije drvarnice do omenjenega stičišča in severno od linije po hiši parc. št. 6/7, pa pridobi predlagatelj, češ da je to parcela 6/15. Takšna ponovitev pridobitve utegne res biti sporna, toda ni, kajti linija pridobitve parcele predlagatelja je jasno zapisana in določena. Geodet je opravil parcelacijo, kot je določena, in je predlagatelj že zemljiškoknjižni lastnik parcele št. 6/13, za katero so nasprotni udeleženci izstavili vknjižbeno dovoljenje na podlagi sklenjene sodne poravnave. Parcela 6/15 je parcela, ki je nastala in so se z njenim nastankom nasprotni udeleženci strinjali, ker je vanjo posegla druga solastnica stanovanjske zgradbe na parceli 6/8. Predlagatelj se na tem delu nikoli ni zadrževal, saj je bila v tem delu parcele vedno meja z drugim lastnikom zgradbe.

3. Na pritožbo je odgovoril predlagatelj. Navaja, da je Vrhovno sodišče RS za primere, kot je predmetni, jasno določilo, da je določbo 31. člena ZZK-1 treba razlagati v skladu s temeljnimi ustavnimi načeli, eno teh pa je načelo pravne varnosti (2. člen Ustave RS). S stališča pravne varnosti ni sprejemljivo, da sodišče, kadar ni nobenega dvoma, da gre za nepremičnino, predlagatelju, ki je ob sklenitvi pravnega posla spoštoval vse veljavne predpise, zgolj zaradi naknadne spremembe katastrskih podatkov o nepremičnini, ne dovoli vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo. Nobenega dvoma ni, da je na podlagi sodne poravnave predlagatelj pridobil v last preostali del parcele št. 6/6, tj. del parcele vzhodno od linije drvarnice do omenjenega sečišča (sedaj parcela št. 6/13) in severno od linije po hiši parc. št. 6/7 (sedaj parcela št. 6/15). V skladu s tako sklenjeno poravnavo so nasprotni udeleženci tudi dovolili vknjižbo predlagatelju. Ker je vpis dovoljen na podlagi sodne odločbe in ne na podlagi pravnega posla, so pritožbene navedbe o potrdilih po 37. in 38. členu ZZK-1 brezpredmetne. Tudi parcelacija, na katero se sklicujejo nasprotni udeleženci, dokazuje, da se je ta izvajala v skladu s poravnavo in se je zato odmerila tudi parcela severno do linije po hiši parc. št. 6/7 do sečišča z linijo, ki poteka od zapadne stene drvarnice na parc. št. 6/6 v smeri proti parceli 6/8. V nasprotnem primeru bi bila taka odmera povsem nepotrebna in v nasprotju s sodno poravnavo. Navedenega ne zanikajo niti nasprotni udeleženci, saj navajajo, da so se z nastankom te parcele strinjali. Nadaljnje navedbe v pritožbi o poseganju v to parcelo pa so povsem pavšalne in niso podkrepljene z nobenim dokazom.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določbi 124. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Sodišče vpis dovoli pod pogoji, da izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se zahteva predlagani vpis; da listina po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis; da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen; da po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jo za posamezno vrsto vpisa določa zakon (prvi odstavek 148. člena ZZK-1). V 31. členu ZZK-1 pa so določeni pogoji glede vsebine, ki jo morajo izpolnjevati vse listine, ki so podlaga za glavni vpis. Med drugim mora biti nepremičnina (ki je predmet pravic oziroma pravnih dejstev, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo) v tej listini označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena ZZK-1).

6. Pritožbenemu stališču, da je potrebno določilo prvega odstavka 31. člena ZZK-1 razlagati gramatikalno, ni mogoče pritrditi, saj je v novejši sodni praksi preseženo, na kar utemeljeno opozarja tudi predlagatelj v odgovoru na pritožbo. Vendar pa odločba, na katero se sklicuje (sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 211/2010), ne obravnava situacije, ki je primerljiva z obravnavano (2).

7. Iz vsebine sodne poravnave, ki je podlaga za vpis lastninske pravice v predmetnem postopku, izhaja, da so nasprotni udeleženci (kot toženci) in predlagatelj (kot tožnik) v njej zgolj opisno določili del parc. št. 6/6, na katerem naj bi predlagatelj pridobil lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja (3) in se dogovorili, da geometer postavi mejo po dogovorjeni liniji parcelne meje, priposestvovani del pa naj bi dobil novo parcelno številko. Sodna poravnava torej govori o delu parc. št. 6/6 in ne vsebuje nobenega identifikatorja, zato ni izvršljiva in ne omogoča vpisa v zemljiško knjigo. Te pomanjkljivosti pa predlagatelj ni mogel odpraviti niti s predložitvijo listin o naknadni geodetski odmeri (zapisnik mejne obravnave, odločba, izdana v postopku evidentiranja urejene meje in parcelaciji, s katero je bila ukinjena parc. št. 6/6 in vzpostavljene nove parc. št. 6/13, 6/14, 6/15 in 6/16 ter grafični prikaz urejene meje in stanja parcel), pri čemer si nasprotni udeleženci in predlagatelj tudi sicer različno razlagajo, katere parcele ustrezajo tistemu delu, ki naj bi ga skladno s sodno poravnavo priposestvoval predlagatelj (potrditvi predlagatelja parc. št. 6/13 in 6/15, potrditvi nasprotnih udeležencev pa le 6/13).

8. Ker predmetna sodna poravnava ne izpolnjuje pogoja za vpis po prvem odstavku 31. člena ZPP, je sodišče s tem, ko je z izpodbijanim sklepom na njeni podlagi dovolilo predlagani vpis, zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče je zato v skladu s 3. točko tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 v zvezi s petim odstavkom istega člena pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da vpis ni dovoljen. Glede na navedeno odločitev ostale pritožbene navedbe ne terjajo odgovora pritožbenega sodišča. Op. št. 1: Vse parcele, navedene v tem sklepu, se nahajajo v k.o. Ž.

Op. št. 2: Odločba obravnava situacijo, ko je po sklenitvi pravnega posla ali pravnomočnosti odločbe, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, prišlo do spremembe identifikatorja.

Op. št. 3: Nasprotni udeleženci (kot toženci) so v sodni poravnavi dovolili, da se par. št. 6/6 geometrsko odmeri tako, da se meja postavi v liniji podaljška zapadne stene drvarnice na navedeni parceli v smeri proti parceli št. 6/8 in v sečišču z linijo, ki poteka po severni steni hiše parc. št. 6/7 v njihovi lasti. Del parcele 6/6, ki meji na parc. št. 6/7 do prej opisane meje, naj bi ostal v lasti nasprotnih udeležencev, preostali del parcele št. 6/6, tj. del parcele vzhodno od linije drvarnice do omenjenega sečišča in severno od linije po hiši parc. št. 6/7 pa naj bi pridobil predlagatelj (toženec) na podlagi priposestvovanja.