Jedro

Če se je zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožil le eden izmed navadnih sospornikov (delodajalec in zavarovalnica zaradi plačila rente), je postala sodba sodišča prve stopnje pravnomočna zoper ostale (navadne) sospornike. Zato lahko pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo le glede tistega sospornika, ki se je pritožil, ne pa tudi glede ostalih.

Izrek

Pritožbi prvotožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu glede prvotožene stranke razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sta toženi stranki A. in Zavarovalnica B. do višine zavarovalnega jamstva dolžni nerazdelno plačati tožniku 658.024,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od mesečnih zneskov navedenih v 1. tč. izreka sodbe ter odločilo, da sta toženi stranki od 1.1.1996 dalje dolžni nerazdelno plačati tožniku tudi mesečno odškodninsko rento v znesku 19.717,00 SIT in sicer do pravnomočnosti sodbe v plačilo dospele rentne obroke v 15-ih dneh, v bodoče v plačilo dospevajoče rentne obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnega rentnega obroka dalje do plačila, s tem, da posamični rentni obrok zapade v plačilo do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, vse v 8-ih dneh, da ne bo izvršbe. Toženi stranki sta tožniku dolžni povrniti tudi stroške postopka v višini 227.678,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 13.2.1996 dalje do plačila, vse v 8-ih dneh pod izvršbo.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje prvotožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, ter predlga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožeči stranki tožbeni zahtevek prizna do višine 250.548,88 SIT s pripadki, kar pomeni izračun izvedenca po varianti B, vendar z upoštevanjem nadomestila iz invalidskega zavarovanja ter odbitjem oz. brez upoštevanja stroškov za povečano prehrano ter temu ustrezno nižjo rento, ki po izračunu tožene stranke znaša 8.169,00 SIT oz. poredrejeno, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo prvotožene stranke, v katerem prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, prvotoženi stranki pa naložilo tudi plačilo pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v sporni zadevi o pritožbi prvotožene stranke že odločalo in s sodbo opr. št. Pdp 494/96 z dne 24.9.1998 odločilo tako, da je pritožbi prvotožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavezalo prvotoženo kot drugotoženo stranko v višini zavarovalnega jamstva na izplačilo 296.227,88 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od mesečno zapadlih zneskov ter tožniku priznalo mesečno odškodninsko rento v znesku 8.169,00 SIT, kar je tožnik zahteval več, pa je pritožbeno sodišče zavrnilo.

Pritožbeno sodišče se s pravnim razlogovanjem sodišča prve stopnje glede upoštevanja dodatka za terensko delo in upoštevanja nadomestila, ki ga tožnik dobiva iz naslova invalidskega zavarovanja, ni strinjalo, saj se je postavilo na stališče, da sporni dodatek predstavlja le povračilo stroškov v zvezi z delom, torej predstavlja nadomestilo večjih materialnih stroškov, ki jih imajo delavci na terenu zaradi neorganizirane prehrane in ne sodijo k dodatkom za posebne obremenitve pri delu, ki skupaj z osnovno plačo predstavljajo plačo. Zato se po zaključku pritožbenega sodišča tudi ne more upoštevati pri mesečnem gmotnem prikrajšanju, prav tako pa tudi ne pri izračunu rente.

Pritožbeno sodišče je menilo, da je potrebno pri višini gmotne škode upoštevati nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu, ki ga je tožnik kot invalid III.

kategorije invalidnosti zaradi posledic nesreč pri delu, prejemal od oktobra 1993 dalje. Ker je po zaključku pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno pa je uporabilo materialno pravo, je izpodbijano sodbo spremenilo na podlagi 4. tč.

373. člena ZPP/77. Zoper sodbo sodišče druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo, kateri je Vrhovno sodišče RS s sklepom VIII Ips 120/99 z dne 23.11.1999 ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo v razmerju, ki se nanaša na prvotoženo stranko, vrnilo drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Po stališču revizijskega sodišča je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka glede na določbe 11. tč. 2. odst. 354. člena ZPP. Iz spisa izhaja, da je pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila samo prvotožena stranka in ker stranki nista enotni, temveč navadni sospornici, je v sporu vsak sospornik svoja stranka, ki vodi svojo lastno pravdo. To pomeni, da pravdna dejanja ene stranke ne vplivajo na odločitev glede druge stranke, zato je sodba sodišča prve stopnje zoper drugotoženo stranko, ki pritožbe ni vložila, postala pravnomočna.

Sodišče druge stopnje zato v zvezi z drugotoženo stranko ni imelo pravne podlage za spremembo sodbe. Sicer pa je revizijsko sodišče tudi ugotovilo, da niso bili podani pogoji za spremembo sodbe sodišča prve stopnje po 4. tč.

373. člena ZPP. Zato je reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo v razmerju, ki se nanaša na prvotoženo stranko, vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Upoštevajoč razloge revizijskega sodišča, zlasti pa, da je glede vprašanja, katere stroške je dodatek pokrival oz.

zakaj je bil izplačevan, ostalo dejansko vprašanje nerazčiščeno, je pritožbeno sodišče pritožbi prvotožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo. Prav tako je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje o vprašanju ali je tožnik uveljavljal kot osnovo pri izračunu prikrajšanja pri plači in pri izračunu rente invalidnino zaradi telesne okvare, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, ali pa nadomestilo plače zaradi III. kategorije invalidnost, kot je to ugotavljalo sodišče druge stopnje.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbi prvotožene stranke ugodilo in v izpodbijanem delu glede prvotožene stranke izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka (3. odst. 166. člena, v zvezi s 154. členom ZPP).