Jedro

Po določbi II. odstavka 53. člena ZKP se namreč šteje, da je podan predlog za pregon, v kolikor je oškodovanec sam podal ovadbo. V določbi II. odstavka 147. člena ZKP pa je navedeno, da se ovadba lahko poda ustno, lahko pa tudi po telefonu. Posebne obličnosti za podajo kazenske ovadbe tako zakon ne zahteva. Glede na to, da je oškodovanec po dejanju po telefonu sam obvestil policiste, ki so tako izvedeli za kaznivo dejanje po prijavi oškodovanca in z njim nato opravili razgovor, so utemeljene pritožbene navedbe, da je predlog za pregon oškodovanec podal in da je z njegovim ravnanjem tudi njegova volja za pregon jasno izražena.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Okrajno sodišče na Jesenicah je z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe I. odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z II. odstavkom 277. člena ZKP zavrglo obtožni predlog zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja grdega ravnanja po I. odstavku 146. člena KZ. Odločilo je, da na podlagi določbe I. odstavka 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odstavka 92. člena ZKP proračun.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. točki 370. člena v zvezi z II. odstavkom 371. člena ZKP, ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo, ko je zavrglo obtožni predlog, prekršilo določbe I. odstavka 52. člena in 53. člena Zakona o kazenskem postopku o tem, ali je za pregon obdolženca, podan predlog oškodovanca. Sodišče prve stopnje se je v nasprotju s citiranima določbama, na kar pravilno opozarja pritožnica, postavilo na stališče, da oškodovanec ni podal potrebnega predloga za pregon zaradi kaznivega dejanja grdega ravnanja, za katero se storilec preganja na predlog. Utemeljeno pritožnica opozarja, da je oškodovanec neposredno po kaznivem dejanju sam o dejanju po telefonu obvestil policiste, ki so že istega dne prišli k njemu na razgovor. Po določbi II. odstavka 53. člena ZKP se namreč šteje, da je podan predlog za pregon, v kolikor je oškodovanec sam podal ovadbo. V določbi II. odstavka 147. člena ZKP pa je navedeno, da se ovadba lahko poda ustno, lahko pa tudi po telefonu.

Posebne obličnosti za podajo kazenske ovadbe tako zakon ne zahteva.

Glede na to, da je oškodovanec po dejanju po telefonu sam obvestil policiste, ki so tako izvedeli za kaznivo dejanje po prijavi oškodovanca in z njim nato opravili razgovor, so utemeljene pritožbene navedbe, da je predlog za pregon oškodovanec podal in da je z njegovim ravnanjem tudi njegova volja za pregon jasno izražena.

Ker se tako pokaže, da je oškodovanec podal potrebni predlog za pregon storilca, tako niso podani razlogi za zavrženje obtožnega predloga, češ, da ni zahteve upravičenega tožilca za pregon storilca zaradi kaznivega dejanja po I. odstavku 146. člena KZ. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi okrožne državne tožilke ter izpodbijani sklep skladno z določbo III. odstavka 403. člena ZKP razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, torej v obravnavanje obtožnega predloga zoper obdolženca tudi v delu, ki se nanaša na kaznivo dejanje grdega ravnanja po I. odstavku 146. člena KZ.