Jedro

V pravdi podana pobotna izjava mora obsegati trditev tožene stranke, da ima pobotljivo terjatev, ki naj jo sodišče ugotovi in potem upošteva ob pobotanju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške revizije.

Obrazložitev

1. V skladu z določbama prvega in četrtega odstavka 13. člena Zakona o uvedbi eura (Ur. l. RS 114/2006; ZUE) se z dnem uvedbe eura kot zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji (1. 1. 2007) tolarski zneski, navedeni v predpisih, sodnih in upravnih aktih glasijo na euro, revizijsko sodišče pa je po uradni dolžnosti vse tolarske zneske v sodbah preračunalo v eure, upoštevaje pri tem uradni tečaj zamenjave.

2. Sodišče prve stopnje je s sodbo Pg 279/2004 z dne 2. 9. 2005 ugodilo tožbenemu zahtevku za znesek 160.006,29 EUR (38.343.907,40 SIT), s katerim je tožeča stranka uveljavljala plačilo kupnine za dobavljenih 60 ton surovine PET papet cool in 139,6 ton surovine PET rama pet, ki jih je dobavila toženi stranki v skladu s Pogodbo o poslovnem sodelovanju. Ker je bil v znesku tožbenega zahtevka pobotni ugovor za odstopnino, določeno v 6. členu Pogodbe o poslovnem sodelovanju v višini 8.000.000,00 SIT, delno že upoštevan, je v tem delu za 17.168,55 EUR (4.114.271,86 SIT) "pobotni ugovor zavrnilo", v preostalem delu za 16.214,86 EUR (3.885.728,14 SIT), pa ga je zaradi litispendence "zavrglo" s sklepom Pg 279/2004 z dne 2. 9. 2005. Toženi stranki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov.

3. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

4. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagala je, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločitev.

5. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu.

6. Vrhovno sodišče je na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 45/2008; ZZP-D) uporabilo Zakon o pravdnem postopku s spremembami, ki so bile uveljavljene pred ZPP-D (Ur. l. RS 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo; ZPP).

Revizija ni utemeljena.

7. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je tožena stranka prevzela in pravočasno plačala kupnino za surovino Eastlom CB-602 v skupni vrednosti 167.981,49 EUR (40.255.085,76 SIT), ki jo je tožeča stranka najprej dobavila toženi stranki v okviru Pogodbe o poslovnem sodelovanju. Iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje sledi še, da je tožena stranka dobavo tega blaga (v nadaljevanju "prva dobava") v celoti plačala ter da je nadalje prevzela še surovini PET papet cool in PET rama pet, ki pa ju kljub prevzemu ni plačala zaradi neustrezne kvalitete prve dobave (surovine Eastlon CB-602). Predmet tožbenega zahtevka je znesek kupnine za drugo in tretje dobavljeno surovino (upoštevaje obračun odstopnine, rabata in zamudnih obresti). Upoštevaje revizijska izvajanja pa je bistvo spora odgovor na vprašanji, ali ima tožena stranka nasprotno denarno terjatev iz naslova reklamacije kvalitete prve dobave blaga in ali jo je v tem gospodarskem sporu uveljavila na način, ki bi lahko vplival na utemeljenost tožbenega zahtevka.

8. Na podlagi prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake kupec ob pravočasnem obvestilu prodajalca o napaki lahko pridobi jamčevalni zahtevek za sorazmerno znižanje kupnine (2. točka prvega odstavka 468. člena Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS 83/2001 s spremembami; OZ). Tožena stranka, ki se je sklicevala na reklamacijo kvalitete blaga iz prve dobave, je tako svojo obrambo utemeljevala z izključevalnim samostojnim materialnim ugovorom, ki izvira iz njenih pravic iz prodajne pogodbe zaradi zatrjevanih stvarnih napak prve dobavljene surovine.

9. Za toženo stranko, ki svojo obrambo utemeljuje s tovrstnim samostojnim materialnim ugovorom, velja, da dobi v pravdnem postopku položaj, ki je podoben tožnikovemu (Juhart, J., Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba v Ljubljani, 1961, str. 294). Tožena stranka mora takšen ugovor pravilno oblikovati, ga substancirati in dokazati dejstva. Zato mora v pravdi podana pobotna izjava obsegati trditev tožene stranke, da ima pobotljivo terjatev, ki naj jo sodišče ugotovi in potem upošteva ob pobotanju.

10. Pravkar razloženo za konkretni primer pomeni, da bi morala tožena stranka, ki se sklicuje na svojo pravico, iz katere naj bi izvirala nasprotna pobotna denarna terjatev, podati določen ugovor zaradi pobota, ki bi omogočil, da sodišče odloči skladno zahtevi iz tretjega odstavka 324. člena ZPP. Poleg tega bi se šele na ta način jasno opredelil tudi predmet spora. Tožena stranka s trditvami na list. št. 21 v pripravljalni vlogi z dne 16. 2. 2005 ni podala ugovora zaradi pobota skladno tem zahtevam. Tožena stranka je namreč v tej vlogi navedla, da so iz dotedanjih navedb in dokazov razvidne skrite napake prve dobavljene surovine, zaradi katerih "utemeljeno uveljavlja znižanje kupnine, oziroma vračilo plačane kupnine, v celotni vtoževani višini". Teh trditev ni mogoče razumeti kot ugovora zaradi pobota.

11. V nadaljnji, tretji točki pripravljalne vloge z dne 16. 2. 2005, pa je tožena stranka zapisala, da je tožeča stranka "dolžna plačati toženi stranki znesek 8.000.000,00 SIT, ki ga tožena stranka uveljavlja v pobot, oziroma v presežku za ta znesek vlaga nasprotno tožbo in zahteva od tožeče stranke, da ji plača znesek 8.000.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 4. 2004 do plačila". Povzetih trditev prvostopenjsko sodišče ni razumelo. Zato je pravilno pozvalo toženo stranko (list. št. 30), naj postavi določen ugovor zaradi pobota in (ali) določen nasprotni tožbeni zahtevek. Upoštevaje odgovor tožene stranke v pripravljalni vlogi z dne 10. 6. 2005 (list. št. 31), je prvostopenjsko sodišče lahko v nadaljevanju upoštevalo le ugovor zaradi pobota za znesek 33.383,41 EUR (8.000.000,00 SIT) iz naslova odstopa od pogodbe o poslovanju sodelovanju s strani tožeče stranke. Nejasnost besedila pripravljalne vloge z dne 16. 2. 2005 (list. št. 21) je bila namreč odpravljena s postavitvijo določnega ugovora zaradi pobota v pripravljalni vlogi z dne 10. 6. 2005 (list. št. 31). Iz navedenega sledi, da niso utemeljene revizijske navedbe o jasno opredeljenem samostojnem ugovoru zaradi pobota iz naslova vračila plačane kupnine zaradi stvarnih napak prve dobavljene surovine.

12. Iz doslej obrazloženega je razvidno tudi, da je sodišče prve stopnje odločilo v mejah postavljenega zahtevka, upoštevaje določbo drugega odstavka 2. člena ZPP. Revizijsko sodišče sprejema presojo pritožbenega sodišča, da zatrjevanega ugovora zaradi pobota prvostopenjsko in pritožbeno sodišče nista bili dolžni obravnavati, saj le-ta v obsegu, kot trdi tožena stranka, sploh ni bil postavljen. Sodišče prve stopnje zato ni odreklo odločitve o obstoju ali neobstoju nasprotne terjatve tožene stranke.

13. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da ni podan nobeden od revizijskih razlogov. Zato je zavrnilo revizijo proti sodbi na podlagi 378. člena ZPP.

14. O stroških revizijskega postopka je Vrhovno sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožena stranka z revizijo ni uspela, zato po prvem odstavku 154. člena ZPP sama nosi svoje stroške.