Jedro

Po določbi 142. člena DZ ima otrok pravico do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju s koristjo otroka, ter da se šteje, da je taka oseba tudi predlagateljica, torej babica mladoletnih otrok. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da gre pri stikih otroka s starimi starši za samostojno pravico otroka, ki je neodvisna od pravice do stikov s starši in pogojena le z otrokovimi koristmi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženci nosijo sami svoje stroške nepravdnega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče vzelo na znanje umik predloga v delu, da se otroci zaupajo v vzgojo in varstvo predlagateljici in v tem delu postopek ustavilo (točka I), določilo je, da se stiki med mladoletnimi A. A. , B. B. in C. C. ter njihovo babico D. D. izvajajo vsako drugo nedeljo od 11.00 do 15.00 ure, tako da bo babica otroke prevzela pri rejnici in jih ob koncu stikov tam tudi predala (točka II) ter odločilo, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (točka III).

2.Zoper sklep vlaga pritožbo drugi nasprotni udeleženec (oče), v uvodu povzema odločitev sodišča ter njegove razloge. Navaja, da se ne strinja s presojo, da naj bi bila babica primerna za stike z otroki že zato, ker naj bi mati v preteklosti otroke pri njej puščala v varstvu in ji jih zaupala. Ker so otroci nameščeni v rejništvo, to pomeni, da mati ni bila sposobna zagotavljati ustreznega varstva in vzgoje, zato se ni mogoče zanašati na njeno presojo kot na merodajen kriterij za oceno primernosti babice. Tudi ugotovitev, da je med otroki in babico obstajala določena čustvena navezanost, še ne pomeni, da so obsežni in redni stiki v njihovo korist. Iz ugotovitev v postopku izhaja, da ima babica dolgotrajne in resne težave v duševnem zdravju, vključno z depresivnostjo, anksioznostjo ter prilagoditvenimi težavami. Večkrat je bila hospitalizirana v psihiatrični bolnišnici, tudi zaradi poskusov samomora. Strokovno mnenje psihologinje ugotavlja, da babica ni primerna za varstvo in vzgojo. Čeprav mnenje dopušča možnost stikov, je potrebno poudariti, da morajo biti ti vedno presojani predvsem skozi prizmo koristi otrok in njihove varnosti. Bistveno je, da otroci odraščajo v predvidljivem in čustveno varnem okolju, kjer niso izpostavljeni nestabilnim vedenjskim vzorcem ali nepredvidljivim čustvenim stanjem odraslih, ker jim to povzroča občutke strahu, negotovosti in dolgoročne razvojne posledice. Redni in časovno obsežni stiki z osebo, ki ima dokazano neobvladane težave v duševnem zdravju, lahko negativno vplivajo na njihovo čustveno stabilnost in občutek varnosti.

3.Prva nasprotna udeleženka (mama) v odgovoru na pritožbo pritrjuje navedbam drugega nasprotnega udeleženca. Navaja, da je sama vložila predlog za izdajo začasne odredbe za prepoved stikov med mladoletnimi otroki in babico, ker se je dejansko stanje zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja babice spremenilo. Predlaga, da sodišče obe zadevi združi v skupno obravnavanje.

4.Predlagateljica v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene očitke ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Sodišče druge stopnje je v skladu z določbo 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) preizkusilo sklep sodišča prve stopnje ter ugotovilo, da je sodišče v zadevi razjasnilo vse relevantne dejanske okoliščine, pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni storilo po uradni dolžnosti upoštevanih niti v pritožbi očitanih kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče je za svojo odločitev navedlo jasne in zadostne razloge, ki v celoti omogočajo preizkus, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7.Po določbi 142. člena DZ ima otrok pravico do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju s koristjo otroka, ter da se šteje, da je taka oseba tudi predlagateljica, torej babica mladoletnih otrok. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da gre pri stikih otroka s starimi starši za samostojno pravico otroka, ki je neodvisna od pravice do stikov s starši in pogojena le z otrokovimi koristmi. Iz podatkov spisa izhaja, da so bili vsi trije mladoletni otroci, to je 9-letna A. A. , 5-letni B. B. in 7-letni C. C. , z ukrepom trajnega značaja odvzeti staršema in najprej nameščeni v krizna centra, ob odločanju sodišča prve stopnje pa so nameščeni v rejništvo, da je predlagateljica najprej zahtevala, da se otroci namestijo k njej, a je na zadnjem naroku v tem delu predlog umaknila, vztrajala pa je pri določitvi stikov med njo in njenimi vnuki.

8.Sodišče prve stopnje je vodilo postopek določitve stikov mladoletnih vnukov z babico po materini strani z ustreznim upoštevanjem največje koristi otroka. Objektivne in subjektivne okoliščine, s katerimi je sodišče ustrezno napolnilo pravni standard koristi otrok, je sodišče ugotovilo na podlagi skrbne presoje izvedenih dokazov in svojo odločitev tudi ustrezno obrazložilo (točki 10 in 11 obrazložitve). Pri tem je dalo ustrezno dokazno težo Mnenju CSD z dne 17. 12. 2025 in pri tem pravilno upoštevalo, da gre za strokovno mnenje organa, ki ima v obravnavanem postopku posebno vlogo strokovnega pomočnika sodišča1. Nadalje je dokazno vrednotilo tudi Psihološko poročilo z dne 15. 12. 2025 ter utemeljeno sledilo zaključkom, da je babica primerna, da bi imela stike z vnuki v obsegu nekaj ur in v obdobjih, ko je stabilna, dobrega psihičnega zdravja in bi v tem primeru otroci pri njej lahko tudi prespali.

9.Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da sodišče ni ustrezno ocenilo, ali so predlagani stiki v korist mladoletnih otrok, če so, v kakšnem obsegu in na kakšen način naj se izvajajo. Sodišče se je seznanilo tudi s psihičnimi težavami, ki jih je v preteklosti imela babica, a je prepričljivo argumentiralo, da so bile posledice nasilja, ki ga je povzročal pokojni partner babice, odkar nasilja več ni, so se babičine zdravstvene težave umirile.

10.Pritožba neutemeljeno očita, da je sodišče odločitev utemeljilo na presojo matere otrok glede ocene primernosti babice, torej z dejstvom, da je mati otroke prepuščala babici. Sodišče je svojo odločitev s tem dejstvom le dodatno argumentiralo, ustrezno dokazno težo pa je dalo vsem izvedenim dokazom, zlasti strokovnemu mnenju CSD ter psihološkemu poročilu diplomirane psihologinje. Ker ni sporno, da obstaja med babico in vnuki čustvena povezanost, ker je babica v preteklosti zanje pogosto skrbela, je zaključek sodišča, da je v korist mladoletnih otrok, da stiki z babico potekajo kontinuirano vsako drugo nedeljo v trajanju štirih ur, pravilen, saj se bo na tak način že vzpostavljen odnos vnukov z babico vzdrževal in tudi nadalje gradil.

11.Prepričljivo ugotovljena pravno relevantna dejstva zato tudi po prepričanju sodišča druge stopnje utemeljujejo zaključek, da so stiki s predlagateljico v korist mladoletnih otrok.

12.Ker vežejo sodišče druge stopnje časovne meje pravnomočnosti, kar pomeni, da se presojajo dejstva in okoliščine na dan sprejete odločitve sodišča prve stopnje, navedbe matere, da je 1. 4. 2026 vložila predlog za izdajo začasne odredbe za prepoved stikov med otroki in babico, ne morejo vplivati na odločitev o pritožbi in sodišče druge stopnje na te navedbe ne odgovarja.

13.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča druge stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1).

14.O stroških pritožbenega postopka je odločeno v skladu s 101. členom ZNP-1, ki določa, da o stroških postopka za varstvo koristi otroka sodišče odloči po prostem preudarku. V okviru tega je upoštevan tudi uspeh v postopku. Drugi nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo prve nasprotne udeleženke pa ni pripomogel k rešitvi zadeve, zato krijejo udeleženci vsak svoje pritožbene stroške.

-------------------------------

1Sodba II Ips 682/2007, z dne 8.11.2007: "Odločilno je, da je CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki organ socialnega skrbstva, ki nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca."