Jedro

Drži sicer, da je na prvi pogled, zgolj z uporabo jezikovne metode razlage, določbe 28. člena ZJSRS mogoče razumeti tako, kot zatrjuje dolžnik, da torej terjatev preživninskega upravičenca proti preživninskemu zavezancu na sklad preide šele v trenutku izplačila vsakega posameznega mesečnega zneska nadomestila preživnine, do višine dejansko izplačanega zneska. Vendar pa je, kot je v sklepu II Ips 649/2001 utemeljilo in argumentirano obrazložilo Vrhovno sodišče RS, pri razlagi določb 28. člena ZJSRS glede trenutka prehoda terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu na sklad, pri razlagi pojma subrogacije ter pri razlagi neskladja med določbo prvega odstavka 28. člena ZJSRS in tretjega odstavka 28. člena ZJSRS treba upoštevati tudi namen, ki ga je s sprejetjem ZJSRS zasledoval zakonodajalec, zgodovino nastajanja zakona, prav tako pa tudi vsebino drugih določb ZJSRS.

Sodišče druge stopnje nima pomislekov glede pravilnosti razlage, ki jo je v odločbi II Ips 649/2001 sprejelo vrhovno sodišče in na kateri temelji več kot 20 letna sodna praksa, ter zavzemanje pritožbe za odstop od navedene sodne prakse, ki ji je v izpodbijanem sklepu sledilo tudi sodišče prve stopnje, ni utemeljeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v točki I izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi (točka I. izreka) in zavrnilo predlog upnika za povrnitev stroškov odgovora na ugovor (točka II. izreka).

2. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi (točka I izreka) je s pritožbo izpodbijal dolžnik in se zavzemal za spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve ugovoru, razveljavitve sklepa o izvršbi, zavrnitve predloga za izvršbo in naložitve povrnitve dolžnikovih stroškov upniku. V pritožbi je kot arbitrarno ter v nasprotju z veljavnimi predpisi, načelom pravne države in načelom delitve oblasti grajal sodno prakso, utemeljeno na sklepu Vrhovnega sodišča RS II Ips 649/2001, ki ji je sledilo tudi sodišče prve stopnje, in sicer, da stopi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad) v pravice otroka (preživninskega upravičenca) tako glede nadomestil, ki so do vložitve predloga za izvršbo preživninskemu upravičencu že bila izplačana, kot tudi glede vseh do vložitve predloga za izvršbo že zapadlih pa še neizplačanih nadomestil, kot tudi glede nadomestil, ki sploh še niso zapadla, in da dejstvo plačila nadomestil preživninskemu upravičencu za prehod terjatve preživninskega upravičenca na sklad ni relevantno. Menil je, da takšna razlaga predstavlja contra legem razlago določb prvega, tretjega in četrtega odstavka 28. člena Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZJSRS), ki presega jezikovne okvirje navedenih določb, iz katerih po mnenju pritožnika jasno izhaja, da terjatev z otroka na sklad preide z dnem izvršitve odločbe v višini plačanih zneskov nadomestila, kar pomeni, da terjatev otroka na sklad preide z vsakim posameznim mesečnim izplačilom do višine zneska dejanskega izplačila. Izpostavil je, da je zakonodajalec z določbo 28. člena ZJSRS morebiti res želel doseči učinek, kot ga razlaga vrhovno sodišče, vendar je pri ubeseditvi očitno storil napako, besedila pa jezikovno ni mogoče razlagati drugače, kot se v pritožbi zavzema dolžnik, torej tako, da sklad v pravice otroka vstopi le glede zneskov nadomestil, ki so otroku že bili plačani. Sklad bi, da bi izkazal prehod terjatve nanj, zato moral izkazati, da je nadomestila, v zvezi s katerimi zahteva plačilo od dolžnika, tudi dejansko plačal preživninskemu upravičencu, čemur pa v predmetnem postopku ni zadostil. 3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Drži sicer, da je na prvi pogled, zgolj z uporabo jezikovne metode razlage, določbe 28. člena ZJSRS mogoče razumeti tako, kot zatrjuje dolžnik, da torej terjatev preživninskega upravičenca proti preživninskemu zavezancu na sklad preide šele v trenutku izplačila vsakega posameznega mesečnega zneska nadomestila preživnine, do višine dejansko izplačanega zneska. Vendar pa je, kot je v sklepu II Ips 649/2001 utemeljilo in argumentirano obrazložilo Vrhovno sodišče RS, pri razlagi določb 28. člena ZJSRS glede trenutka prehoda terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu na sklad, pri razlagi pojma subrogacije ter pri razlagi neskladja med določbo prvega odstavka 28. člena ZJSRS1 in tretjega odstavka 28. člena ZJSRS2 treba upoštevati tudi namen, ki ga je s sprejetjem ZJSRS zasledoval zakonodajalec, zgodovino nastajanja zakona, prav tako pa tudi vsebino drugih določb ZJSRS.

6. Namen, zaradi katerega je sklad na podlagi novele ZJSRS v letu 1999 poleg nalog v zvezi s pravicami delavcev v primeru insolventnosti delodajalca prevzel tudi naloge v zvezi s pravicami otrok v primeru neplačevanja preživnine, je bil zlasti povečati socialno varnost otrok, ohraniti in okrepiti preživninsko odgovornost preživninskih zavezancev ter zaostriti in pospešiti izterjavo preživninskega dolga in z njim poplačati državi sredstva, ki bodo uporabljena za plačilo nadomestil preživnine. Kot je izpostavilo vrhovno sodišče, bi ob razlagi, za katero se zavzema tudi obravnavana pritožba, lahko prišlo do znatnih težav pri izvrševanju nalog sklada, zaradi katerih je bil ta glede pravic otrok v primeru neplačevanja preživnine ustanovljen, do nesorazmerno otežene izterjave nadomestil preživnine od preživninskih zavezancev in do pomanjkanja sredstev za izplačilo nadomestil preživnine in za delovanje sklada. Če bi sklad v pravice preživninskega zavezanca vstopil le do višine dejansko izplačanih sredstev in v posledici dejanskega izplačila sredstev, bi moral vsak mesec posebej o vsakem posameznem izplačilu obveščati preživninskega zavezanca in šele nato za posamezne mesece vlagati izvršilne predloge, kar bi v praksi onemogočilo delovanje sklada. Prav tako je treba upoštevati posebno naravo preživninskih terjatev, za katere je značilno, da se lahko s sodbo v skladu z drugim odstavkom 311. člena ZPP odloči o še nezapadlih terjatvah in da se lahko v izvršilnem postopku izvršba oziroma zavarovanje dovolita tudi glede v trenutku izdaje sklepa o izvršbi še nezapadlih preživninskih terjatev.

7. Upoštevaje navedeno je vrhovno sodišče v citiranem sklepu zaključilo, da je treba pojem subrogacije v zvezi s preživninskimi terjatvami razumeti drugače kot to velja pri splošnih obligacijskih terjatvah, ko je prehod terjatve in vstop v pravice prejšnjega upnika določen s trenutkom izpolnitve, in sicer tako, da sklad po tretjem odstavku 28. člena ZJSRS s prehodom terjatve ne vstopi v pravice otroka kot upnika samo do višine dejansko izplačanih sredstev, temveč do višine pravic oziroma sredstev, zagotovljenih po ZJSRS na podlagi odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine. Sklad torej v pravice otroka do višine nadomestila preživnine vstopi tako glede že izplačanih nadomestil, o katerih je že obvestil preživninskega zavezanca, kot tudi glede drugih, do vložitve predloga za izvršbo že izplačanih nadomestil, prav tako pa tudi glede še neizplačanih in nezapadlih nadomestil. Zato je treba tudi pojem dneva izvršitve odločbe iz prvega odstavka 28. člena ZJSRS razmeti kot dan izvršljivosti odločbe. Ker je sklad preživninskemu upravičencu že po samem zakonu in na podlagi odločbe o pravici do nadomestila preživnine dolžan plačevati nadomestilo preživnine, potem ko sklad preživninskega zavezanca obvesti o subrogaciji, obvestila in pošiljanje dokazov o poznejših plačilih niso pogoj za izterjavo nadomestil od preživninskega zavezanca.

8. Sodišče druge stopnje nima pomislekov glede pravilnosti razlage, ki jo je v odločbi II Ips 649/2001 sprejelo vrhovno sodišče in na kateri temelji več kot 20 letna sodna praksa,3 ter zavzemanje pritožbe za odstop od navedene sodne prakse, ki ji je v izpodbijanem sklepu sledilo tudi sodišče prve stopnje, ni utemeljeno. Pri tem tudi ni mogoče slediti pritožbeni graji, da je vrhovno sodišče s podano namensko razlago prekoračilo jezikovni okvir besedila 28. člena ZJSRS in ravnalo arbitrarno, zunaj svojih pristojnosti in v nasprotju z Ustavo RS. Kot je izpostavilo vrhovno sodišče, namreč prav zaradi neskladja med določbo prvega odstavka 28. člena ZJSRS glede prehoda terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu _do višine pravic zagotovljenih po tem zakonu_ in določbo tretjega odstavka 28. člena ZJSRS glede vstopa sklada v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine zgolj jezikovna razlaga za ugotovitev pravilne vsebine pravnega pravila glede prehoda terjatve otroka na sklad, vsebovanega v 28. členu ZJSRS, ne zadošča in jo je treba dopolniti z uporabo drugih metod razlage, ki, zlasti upoštevaje namen ureditve izplačevanja nadomestila preživnine v ZJSRS in naravo preživninskih terjatev, dajejo rezultat, kot ga je v citiranem sklepu obrazložilo vrhovno sodišče. 9. Ob tem pa velja tudi izpostaviti, da sklad, na katerega na podlagi določb prvega in tretjega odstavka 28. člena ZJSRS preide terjatev otroka do preživninskega zavezanca, z vstopom v položaj otroka v razmerju do preživninskega zavezanca ne pridobi več pravic, kot jih je dotlej imel otrok. Položaj preživninskega zavezanca se torej zaradi prehoda terjatev na sklad ne poslabša, saj se spremeni le upnik, ki mu je preživninski zavezanec dolžan izpolniti svojo preživninsko obveznost oziroma del te obveznosti, ki ustreza višini nadomestila, ki ga je preživninskemu upravičencu na podlagi odločbe o priznanju pravice do nadomestila za relevantno obdobje dolžan izplačati sklad.

10. Po obrazloženem se izkaže, da je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da izkaz dejanskih izplačil zneskov nadomestil, v zvezi s katerimi je upnik uveljavljal prehod preživninskih terjatev preživninskega upravičenca na sklad in za izterjavo zneskov v tej višini predlagal izvršbo, za izkaz prehoda terjatev ni potreben. Kljub temu, da upnik teh izplačil ni izkazal, je sodišče prve stopnje izvršbo zoper preživninskega zavezanca utemeljeno dovolilo in dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga je dolžnik vložil prav iz tega razloga, pravilno zavrnilo. Ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Sodišče druge stopnje je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZIZ odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zaradi česar tudi ni mogoče šteti, da bi mu upnik stroške, ki so dolžniku s pritožbo nastali, neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Dolžnik mora svoje pritožbene stroške zato kriti sam.

1 Terjatve (…) otroka proti preživninskemu zavezancu preidejo do višine pravic zagotovljenih po tem zakonu na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu (subrogacija). 2 S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov. 3 Prim. VSK Sklep I Ip 429/2017 z dne 22. 11. 2017; VSL Sklep III Ip 763/2018 z dne 24. 5. 2018; VSM Sklep I Ip 786/2021 z dne 23. 2. 2022 in drugi.