Jedro

Že sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ponovilo pojasnilo iz naloga za plačilo sodne takse, da mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Na posledice neplačila sodne takse (prim. drugi odstavek 105.a člena ZPP) je bila tožena stranka prav tako opozorjena že v nalogu za plačilo sodne takse.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se pritožba tožene stranke z dne 20. 10. 2021 zoper sodbo istega sodišča I Pg 461/2021 z dne 24. 9. 2021 šteje za umaknjeno in se postopek v zvezi s pritožbo ustavi.

3. Zoper sklep se je pritožila tožena stranka, ki prosi za razsodbo vsebinske narave in trdi, da je vse potrebne takse plačala. Meni še, da tožeča stranka po petih mesecih vozila ni dostavila v brezhibnem stanju, kar naj bi dokazovali dokumenti, s katerimi razpolaga.

4. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. O pritožbi zoper sklep je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica (prvi odstavek 366.a člena ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je 24. 9. 2021 izdalo sodbo, zoper katero se je tožena stranka pritožila. Sodišče prve stopnje jo je zato s plačilnim nalogom z dne 29. 10. 2021 (red. št. 20, list št. 61 spisa) pozvalo k plačilu sodne takse za pritožbo. Plačilni nalog je bil toženi stranki pravilno vročen 3. 11. 2021, kar izhaja iz vročilnice v spisu.

8. Tožena stranka v pritožbi trdi, da je plačala vse takse, pritožbi pa je priložila potrdilo obrazca UPN (red. št. 23, list. št. 72 spisa), iz katerega je razvidno, da je sodno takso plačala 5. 1. 2022, kar je prepozno. Pritožnica namreč ne izpodbija ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da je rok za plačilo sodne takse za pritožbo potekel z 18. 11. 2021. Že sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ponovilo pojasnilo iz naloga za plačilo sodne takse, da mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Na posledice neplačila sodne takse (prim. drugi odstavek 105.a člena ZPP) je bila tožena stranka prav tako opozorjena že v nalogu za plačilo sodne takse.

9. Ker tretji odstavek 105.a člena ZPP določa, da če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega člena (torej tudi za pritožbo) ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je pritožba tožene stranke umaknjena in postopek s pritožbo ustavilo. Zato je ne sodišče prve stopnje ne višje sodišče ne bo vsebinsko obravnavalo, kot prosi pritožnica.

10. Pritožbene trditve, da tožeča stranka po petih mesecih vozila ni dostavila v brezhibnem stanju, kar naj bi dokazovali dokumenti, s katerimi tožena stranka razpolaga, za odločitev o pritožbi zoper izpodbijani sklep niso relevantne in so posledično neutemeljene.

11. Pritožba je torej neutemeljena. Ker v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Tožena stranka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila. Odgovor na pritožbo pa zato, ker v njem tožeča stranka odgovarja pritožnici o ugotovljenem dejanskem stanju sodbe z dne 24. 9. 2021, ni v ničemer prispeval k odločitvi višjega sodišča in torej ni bil potreben (155. člen ZPP). Zato tožeča stranka sama krije stroške, ki so ji z njim nastali (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).