Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženka je izpodbijano odločbo (v celoti) oprla na mnenje Zavoda za gozdove, ki ga je pridobila z namenom odločanja v tej zadevi, vendar z njim ni seznanila tožnika in mu ni dala možnosti, da se o njem izjavi. Zato je po presoji sodišča zagrešila bistveno kršitev pravil po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in je izpodbijano odločbo treba odpraviti že iz tega razloga. Poleg tega je bistvena okoliščina, tj. ali gre kljub dejstvu, da je površina, na kateri je čebelnjak, izvzeta iz območja varovalnega gozda, za poseg v varovalni gozd, ostala nepojasnjena. Posledično se izpodbijane odločbe v tem delu, ki pa je med strankama sporen, ne da preizkusiti in je podana kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je bil glavni razlog za zavrnitev vloge predvsem stališče o pričakovanih vožnjah do čebelnjaka z motornim vozilom, o možnih negativnih vplivih teh voženj na hidrološko funkcijo gozda in o stalni prisotnosti ljudi. S temi razlogi pa toženka po presoji sodišča ni presojala vplivov čebelnjaka na varovalne funkcije gozda, temveč vplive dejavnikov, za katere pričakuje, da bodo spremljali opravljanje čebelarske dejavnosti, torej vplive vožnje z motornimi vozili in prisotnosti ljudi v gozdu, kar pa ni predmet tožnikove zahteve.
I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3404-44/2019/5 z dne 19. 6. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Toženka z izpodbijano odločbo ni odobrila tožnikovega posega v varovalni gozd zaradi gradnje oziroma legalizacije čebelnjaka na parc. št. 236/5 k.o. ... (1. točka izreka) in odločila, da posebni stroški postopka niso nastali (2. točka izreka). Iz obrazložitve je razvidno, da je predmetni gozd kot varovalni gozd razglasila Vlada RS z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (v nadaljevanju Uredba) zaradi opravljanja funkcije varovanja gozdnih zemljišč in sestojev. Toženka je pridobila mnenje Zavoda za gozdove, Območne enote Ljubljana (v nadaljevanju Zavod), o primernosti posega v varovalni gozd, iz katerega izhaja, da poseg v ta gozd ni sprejemljiv, saj bi lahko imel negativen vpliv na funkcijo varovanja gozdnih zemljišč in sestojev. Gozdovi na obravnavanem zemljišču se nahajajo v ureditveni enoti z oznako 83A31A, kjer sta na 1. stopnji poudarjeni ekološka (varovalna, hidrološka, klimatska) in socialna funkcija (higiensko-zdravstvena), pomemben vpliv pa ima še funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti in varovanja naravne dediščine.
2. Iz obrazložitve je razvidno še, da ima postavitev čebelnjaka lahko pomembno negativen vpliv na gozdni ekosistem in njegove funkcije. Čebelnjak je namreč postavljen v gozdu z erodibilno matično podlago, kjer sta poudarjeni varovalna in hidrološka funkcija gozda, in nima urejenega dostopa po javni ali gozdarski cesti, ampak zgolj po gozdni vlaki, ki se lahko uporablja za vožnjo z motornimi vozili izključno za gospodarjenje z gozdom. Normalno opravljanje čebelarske dejavnosti v tem prostoru zahteva stalno prisotnost ljudi, pri čemer lahko pri vožnji z osebnimi vozili po gozdni vlaki oziroma brezpotju pričakujemo okvare vozila, kar pa pomeni nekontroliran izpust goriva in maziva v tla. Zato je toženka ugotovila, da pogoji za odobritev posega v varovalni gozd na podlagi petega odstavka 46. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) niso izpolnjeni.
3. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in jo izpodbija iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja, da je na zemljišču parc. št. 236/5 k.o. ..., katerega izključni lastnik je, leta 2004 postavil enostavni objekt - čebelnjak. Pred gradnjo je pridobil Lokacijsko informacijo Občine Vrhnika, ki ji je pri postavitvi objekta v celoti sledil, ima dovoljenje pristojne čebelarske družine, toženka pa je njegovemu kmetijskemu gospodarstvu dodelila tudi identifikacijsko število KMG-MID. Čebelnjak uporablja izključno za potrebe čebelarske dejavnosti, o čemer priča sama opremljenost objekta. O tem bi se morala toženka pred izdajo zavrnilne odločbe prepričati z ogledom na kraju samem, kar ji je tudi predlagal v svoji vlogi za soglasje. Do čebelnjaka nikoli ne dostopa z vozilom, ampak izključno peš.
4. Navaja še, da ga toženka pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanila z mnenjem Zavoda in mu posledično ni dala možnosti, da se o njem izjavi, kar glede na to, da je toženka svojo odločitev oprla (zgolj) na mnenje Zavoda, predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Ker ni sledila njegovemu predlogu za izvedbo ogleda na kraju samem, tudi ni pravilno ugotovila dejanskega stanja. Ni se ukvarjala s tem, kateri so konkretni negativni vplivi tožnikovega čebelnjaka, ki bi lahko bistveno ogrozili funkcijo gozda, ni presojala, kako postavitev čebelnjaka vpliva na erozijske procese, smer vetra, temperaturo, vlažnost zraka, na pline v ozračju itd., s tem pa se ni ukvarjal niti Zavod v svojem mnenju. Tožnikov čebelnjak na njegovi parceli stoji že 15 let in doslej ni povzročal nikakršnih negativnih vplivov na gozd. Iz 2. točke mnenja Zavoda izhaja, da je lokacija, na kateri se nahaja čebelnjak, izvzeta iz varovalnega gozda, zato meni, da to sploh ne bi smelo biti predmet presoje Zavoda in toženke. Predlaga odpravo izpodbijanega akta in vrnitev zadeve toženki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov sodnega kot tudi predhodnega upravnega postopka.
5. Toženka sodišču predlaga, naj tožbo zavrne, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.
6. Tožba je utemeljena.
7. V skladu s petim odstavkom 46. člena ZG lahko minister, pristojen za gozdarstvo, ne glede na predpise o urejanju prostora in prostorskem načrtovanju, odobri poseg v varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, če se s posegom bistveno ne zmanjšajo funkcije, zaradi katerih je bil gozd kot tak razglašen. Tudi 9. člen Uredbe določa, da se lahko na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja ministra, pristojnega za gozdarstvo, v varovalnem gozdu izvajajo posegi, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnim gozdom in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozda, zaradi katerih je bil razglašen za varovalni gozd. Iz tega je razvidno, da se odločanje o izdaji dovoljenja nanaša izključno na presojo vplivov graditve objekta oziroma posega, ki je lociran v varovalnem gozdu, na funkcije gozda, kot so opredeljene v gozdnogospodarskem načrtu in zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd.
8. Toženka je izpodbijano odločbo (v celoti) oprla na mnenje Zavoda, ki ga je na podlagi drugega odstavka 9. člena Uredbe pridobila z namenom odločanja v tej zadevi, vendar z njim ni seznanila tožnika in mu ni dala možnosti, da se o njem izjavi. V skladu s prvim odstavkom 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pa je pred izdajo odločbe stranki treba dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Zato je toženka po presoji sodišča zagrešila bistveno kršitev pravil po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in je izpodbijano odločbo treba odpraviti že iz tega razloga.
9. Poleg tega iz 2. točke mnenja Zavoda izhaja, da je čebelnjak postavljen v območje varovalnega gozda s šifro 04270, pri čemer pa je sama lokacija objekta, na površini približno 200 m2, izvzeta iz varovalnega gozda. To v tožbi navaja tudi tožnik, ki v upravnem postopku te možnosti ni imel, zato ta navedba ni nedovoljena navedba v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1. To pomeni, da je bistvena okoliščina, tj. ali gre kljub dejstvu, da je površina, na kateri je čebelnjak, izvzeta iz območja varovalnega gozda, za poseg v varovalni gozd, ostala nepojasnjena. Posledično se izpodbijane odločbe v tem delu, ki pa je med strankama sporen, ne da preizkusiti in je podana kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
10. Iz citiranih predpisov izhaja, da se poseg v varovalni gozd ne odobri, če bi bistveno negativno vplival na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalnega. Toženka v izreku izpodbijane odločbe navaja, da se poseg ne odobri z vidika ohranjanja funkcije varovanja gozdnih zemljišč in sestojev, ki jo opravlja varovalni gozd. Zato bi morala presojati, kako bi vplivi čebelnjaka bistveno ogrozili to varovalno funkcijo gozda. Te presoje pa po oceni sodišča ni opravila, saj ni konkretno pojasnila, ali oziroma kako bi tožnikov čebelnjak lahko vplival na katero od varovalnih funkcij gozda, zaradi katerih je bil razglašen kot tak.
11. Pomen posameznih varovalnih funkcij je natančneje opredeljen v 22. členu Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (v nadaljevanju Pravilnik). Med drugim je opredeljen tudi pomen funkcije varovanja gozdnih zemljišč in sestojev (t.i. varovalna funkcija). Ta pomeni, da ti gozdovi: - varujejo rastišče in njegovo okolico pred posledicami vseh vrst erozijskih procesov, zlasti zagotavljanje (ohranjanje) odpornosti tal na erozijske pojave, ki jih povzročajo mraz, sneg, voda in veter, - preprečujejo razvoj (pojavljanje) zemeljskih in snežnih plazov, podorov in usadov; - preprečujejo poglabljanje pobočnih jarkov; - preprečujejo premeščanje naplavin; - zadržujejo drobni plovni material in - ohranjajo rodovitnost gozdnih tal. Poudarjeno varovalno funkcijo imajo zlasti gozdovi na gornji gozdni meji, na erozijskih, plazljivih ali plazovitih območjih, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo vode, na zelo strmih pobočjih, sušnih legah, plitvih skalovitih ali kamnitih tleh.
12. Toženka bi morala torej konkretno pojasniti, kako postavitev čebelnjaka vpliva npr. na manjšo odpornost tal na erozijske pojave, na pojavljanje zemeljskih in snežnih plazov, podorov in usadov, na manjšo rodovitnost gozdnih tal itd. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, pa je bil glavni razlog za zavrnitev vloge predvsem stališče o pričakovanih vožnjah do čebelnjaka z motornim vozilom, o možnih negativnih vplivih teh voženj na hidrološko funkcijo gozda in o stalni prisotnosti ljudi. S temi razlogi pa toženka po presoji sodišča ni presojala vplivov čebelnjaka na varovalne funkcije gozda, temveč vplive dejavnikov, za katere pričakuje, da bodo spremljali opravljanje čebelarske dejavnosti, torej vplive vožnje z motornimi vozili in prisotnosti ljudi v gozdu, kar pa ni predmet tožnikove zahteve. Enako izhaja tudi iz upravnosodne prakse1. 13. Glede na zgoraj povedano se izpodbijane odločbe tudi glede vprašanj, ali bi tožnikov čebelnjak lahko vplival na katero od zgoraj naštetih varovalnih funkcij gozda, ne da preizkusiti, kar prav tako pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).
14. Ker je toženka kršila pravila upravnega postopka, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovni postopek organu, ki upravni akt izdal (tretji odstavek istega člena). Če bo toženka presodila, da gre za poseg v varovalni gozd, kljub temu, da iz mnenja Zavoda izhaja, da se predmetni čebelnjak nahaja na prostoru, ki je iz njega izvzet, bo morala o tožnikovi zahtevi za izdajo dovoljenja za poseg v varovalni gozd presojati z vidika vpliva predvidenega posega na funkcije gozda, kot so opredeljene v GGN in natančneje pojasnjene v 22. členu Pravilnika.
15. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).
16. Stroškovnemu zahtevku tožnika je sodišče ugodilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter mu odmerilo stroške postopka na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, v znesku 285 EUR, povečanem za 22 % DDV, ker je tožnikov pooblaščenec zavezanec za DDV. Ni pa odločalo o tožnikovem zahtevku za povrnitev stroškov predhodnega upravnega postopka, saj to ni stvar upravnega spora, tožnik pa lahko stroške upravnega postopka uveljavlja v ponovljenem upravnem postopku.
1 Glej sodbe Upravnega sodišča RS I U 1178/2011 z dne 2. 2. 2012 in I U 2083/2014 z dne 17. 4. 2015.