Jedro

Ker otroci pravdnih strank niso ogroženi, je sodišče utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se mladoletni otroci pravdnih strank začasno zaupajo v varstvo, vzgojo in oskrbo tožniku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, da se mladoletni otroci pravdnih strank začasno zaupajo v varstvo, vzgojo in oskrbo tožniku.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi sklep prvega sodišča ter mu vrne zadevo v novo odločanje. Navaja, da je sodišče kot dejansko podlago svoje odločitve upoštevalo zapisnik z dne 16.9.2014, na podlagi katerega je ugotovilo, da ni pogojev za kakršnokoli poseganje s predlaganim ukrepom v obstoječ režim družine X. Tožnik se s tem ne strinja, saj sta se pravdni stranki na CSD X dogovorili o skupnem varstvu in vzgoji otrok, dokler o tem ne odloči sodišče, in sicer do odločitve o predlogu za začasno odredbo. Tožeča stranka je tako tudi razumela sklenitev dogovora pri CSD X 16.9.2014. Prvo sodišče je napačno zaključilo, da ni izkazana ogroženost mladoletnih otrok. Neprimerna skrb toženke v preteklosti je izkazana. O tem naj sodišče opravi poizvedbe pri policiji. Postavi naj se tudi izvedenec klinične psihologije. Center za socialno delo ugotavlja, da je tožnik v zadnjih mesecih prevzemal večji del skrbi za otroke, za katere je zelo lepo skrbel. Ko so otroci pri toženki, so večino časa pri njenih starših. Otroci nočejo k toženki in jih tožnik v to stežka prepriča. Meni, da je ogroženost otrok izkazana.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je ugotovilo, da niso podane okoliščine, v katerih bi bilo nujno odločati o vprašanju začasnega zaupanja otrok v varstvo in vzgojo še pred odločitvijo o tožbenem zahtevku, saj otroci pravdnih strank niso ogroženi. Pritožbeno sodišče sprejema to ugotovitev kot pravilno ter se v izogib ponavljanju sklicuje na prepričljive razloge izpodbijanega sklepa.

6. Začasni dogovor pravdnih strank z dne 16.9.2014, dosežen pri CSD X, je bil podlaga za ugotovitev tega centra, da je v korist otrok, da zanje začasno skrbita oba starša na dogovorjeni način. Otroci so navezani na oba starša, ki se v trenutni situaciji pri skrbi za otroke ustrezno trudita. Na iniciativo CSD X sta se starša vključila v storitev pomoč družini za dom pri CSD, predvsem zaradi ureditve starševske komunikacije. V takšnih okoliščinah ni mogoče govoriti o ogroženosti otrok pravdnih strank, kot je pravilno ocenilo prvo sodišče. Za to fazo postopka izvedba dokazov, ki jih predlaga tožeča stranka, ni potrebna.

7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).