Up-16/99

6. 1. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 6. januarja 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cpg 78/98 z dne 3. 12. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik navaja, da mu je bila v stečajnem postopku priznana terjatev v višini zajamčenega osebnega dohodka za obdobje, v katerem je bil neupravičeno brez dela. S pravnomočno sodbo št. II P 1085/93 z dne 8. 4. 1994 je bilo toženi stranki v breme stroškov stečajnega postopka naloženo plačilo 461 240 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 1991 dalje do plačila, ter 87 630 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8. 4. 1994 dalje do plačila. Z izpodbijanim sklepom pa naj bi Višje sodišče neupravičeno zavrnilo njegov zahtevek po plačilu 7 915 578 SIT iz naslova privilegirane terjatve, tj. terjatve, ki mu je bila priznana v stečajnem postopku s prej navedeno sodbo. Pritožnik meni, da je stečajni senat uporabil nezakonit obračun obresti, ker v tem obračunu niso upoštevane revalorizacijske obresti (tj. "R"). Sklicuje se na Zakon o zajamčenih osebnih dohodkih (Uradni list RS, št. 48/90 in 38/94 - ZZOD), ki je določal mesečno valorizacijo z rastjo cen življenjskih potrebščin. Odločitev Višjega sodišča naj bi povzročila kršitev "materialnih pravic" in "enakosti državljanov".

2.S trditvijo, da je upravičen do drugačnega obračuna obresti, od obračuna, temelječega na predpisih, ki so določali način obračunavanja zakonitih zamudnih obresti, pritožnik izpodbija pravilnost materialnopravnega stališča, ki ga je zavzelo sodišče v stečajnem postopku. Ustavno sodišče ni inštanca sodiščem, ki odločajo v stečajnem postopku, in ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja ter uporabe materialnega in procesnega prava samih po sebi. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma za samovoljno.

3.Pritožnik ni izkazal, da bi bila izpodbijana odločitev brez razumne pravne obrazložitve. Drugostopno sodišče je namreč navedlo, da so bile obračunane in izplačane zakonite zamudne obresti zato, ker so bile take obresti dosojene s pravnomočno sodbo, na katero se pritožnik sklicuje, in da je bil obračun obresti narejen v skladu s predpisi, ki so za posamezna obdobja določali način obračunavanja zakonitih zamudnih obresti. Na pravilnost obračuna obresti, določenih s pravnomočno sodbo, torej ne more vplivati dejstvo, da naj bi glavnica izvirala iz naslova zajamčenih osebnih dohodkov.

4.Za zatrjevane kršitve ustavnih pravic torej očitno ne gre, zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senatadr. Lojze Ude