Jedro

Zatrjevani protokol poslovanja in vpisovanja zadev ni bil namenjen samemu sebi. Tožeča stranka utemeljeno navaja, da je omogočal organizacijo in kontrolo. To izhaja iz narave stvari. Zatrjevanje protokola je zato pomenilo zatrjevanje organizacije in možnosti nadzora nad delom prokurista. Ali je tožeča stranka imela urejen protokol vpisovanja zadev in če ga je imela kako je direktor na njegovi podlagi izvajal nadzor nad delom prokurista, je stvar dokazovanja, predvsem z zaslišanjem udeleženih.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude z vložitvijo pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka z dne 15. 9. 2021 (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka z dne 15. 9. 2021 (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da mora v 15 dneh od vročitve sklepa povrniti toženi stranki stroške pravdnega postopka 634,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je tožeča stranka imela dogovorjen način poslovanja, po katerem je izključno prokurist skrbel za izterjavo terjatev, tudi v obravnavani zadevi, vendar zgolj na podlagi zaupanja (direktorja) v njegovo profesionalnost in pretekle izkušnje, katerih ni posebej konkretizirala. Ni zatrjevala ustrezne organizacije dela, na primer v obliki nadzora nad delom prokurista, v obliki rednega tedenskega ali mesečnega poročanja o odprtih zadevah, s katerim bi lahko zatrjevala upravičen razlog za ugoditev predlogu. Ko so se jeseni 2021 pričele težave z delom prokurista, tudi pritožbe strank zaradi neodzivnosti in kljub temu, da je na razgovoru pojasnil, da razlog v osebnih težavah zaradi razveze zakonske zveze, tožeča stranka ni zatrjevala, da bi opravila nadzor nad delom prokurista. Upoštevaje skrbnost dobrega gospodarstvenika bi morala imeti izdelan sistem nadzora, ki bi preprečeval takšne situacije. Sodišče ni izvedlo s strani tožeče stranke predlaganega dokaznega postopka z zaslišanjem direktorja in prokurista upoštevaje, da tožeča stranka ni zatrjevala, da bi imela ustrezen nadzor nad delom prokurista, ki bi kazal na zahtevano skrbnost za upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje in da zaslišanje stranke oziroma prič ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je sklep neobrazložen, čeprav gre za ključna dejstva, ki bi jih moralo sodišče ugotavljati, ugotovilo pa bi jih predvsem z zaslišanjem predlaganih prič in zakonitega zastopnika. V predlogu je obširno pojasnila način poslovanja, da je bil vnaprej določen protokol na način, da se pri odprtih zadevah v spis kronološko vpisujejo prejeti sklepi in komunikacija tako, da se omogoča hiter pregled stanja vsake zadeve. Pojasnjeno je bilo, da direktor kljub vzpostavljenemu načinu nadzora ni mogel vedeti, da v spisih manjka dokumentacija, saj je prokurist ni vložil v spis kljub jasnim vnaprej določenim pravilom. Da je tožeča stranka pridobivala vsebino spisa tudi s strani sodišča, izhaja iz vpogleda v spis, kjer se nahajajo zaprosila za kopije. Tožeča stranka je imela vzpostavljen način poslovanja, vključno z organizacijo in kontrolo, ki je deloval vrsto let brez težav. Sodišče ni imelo trditvene ali dokazne podlage, saj iz navedb strank izhaja drugačno dejansko stanje, sodišče pa ni izvedlo dokaza z zaslišanjem prič, odvetnikov, direktorja ter prokurista, ki bi potrdili navedbe tožeče stranke. Direktor se v proces izterjave res ni vključeval, je pa imel vzpostavljen sistem nadzora na način, da je zahteval, da se spisi vodijo kronološko, vpisujejo procesna, sodna in nesodna dejanja ter na ta način omogoči nadzor. Vzpostavil je nadzor na način, da je vsak spis pregleden in lahko vsak trenutek preveri stanje zadeve. Zaključek sodišča, da bi moral zakoniti zastopnik redno, tedensko, tekoče nadzorovati delo prokurista je pretiran, neživljenjski sploh, ker je tožeča stranka majhna družba z zgolj dvema zaposlenima direktorjem in prokuristom. Iz ustaljene sodne prakse ne izhaja, da je tedensko poročanje edini možni način organizacije in nadziranja poslovanja družbe, na podlagi katerega bi pravna oseba lahko izkazovala, da je ravnala dovolj skrbno. Tožeča stranka je pojasnila, da je zaradi zlorabe pravic in storjenega kaznivega dejanja prokurista v istem časovnem obdobju razdrla poslovni odnos s prokuristom, ga odpoklicala in naredila revizijo postopkov. Pojasnila je, da iz konkretnega spisa niti v rednem pregledu ni bilo razvidno, da bi bilo kakšno dejanje zamujeno, saj dokumentacija ni bila vložena v spis, prav tako so bili izbrisani maili prokurista.

3.Tožena stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da okoliščine zamude ne smejo nastati v sferi stranke, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Tudi če bi bili izvedeni vsi dokazi, ki jih je tožeča stranka predlagala in bi v celoti potrdili zatrjevanje razloga za zamudo, slednje še vedno ne bi spremenilo okoliščine oziroma odločitve, saj razlog, ki ga zatrjuje tožeča stranka, ni pravno opravičljiv razlog, ki ga predvideva zakon.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Tožeča stranka se utemeljeno sklicuje na njene trditve v predlogu za vrnitev prejšnje stanje in ponavlja bistvene dele: da je imela vnaprej določen protokol vpisovanja sklepov oziroma pisanj, da v spisih manjka dokumentacija, saj je prokurist ni vložil, da je pridobivala vsebino spisa od sodišča, kjer so zaprosila za kopije, da je prokurist zlorabil svoje pravice in storil kaznivo dejanje, ki je bilo naznanjeno pristojnim organom (PP Vič), da je bila izbrisana elektronska pošta s strani prokurista. Glede relevantne zamude roka za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka je zatrjevala, da je bivši prokurist prikril prejem sklepa o ustavitvi postopka, da je do ustavitve postopka prišlo iz razlogov izključno na strani prokurista, ki jih direktor kljub potrebni skrbnosti ni mogel in ni zaznal niti jih ni mogel preprečiti, da mu je bil zaradi nevlaganja listin v spise in nebeleženja prejetih zadev v računalniškem registru zadev onemogočen nadzor nad poslovanjem in delom prokurista.

6.Zatrjevani protokol poslovanja in vpisovanja zadev ni bil namenjen samemu sebi. Tožeča stranka utemeljeno navaja, da je omogočal organizacijo in kontrolo. To izhaja iz narave stvari. Zatrjevanje protokola je zato pomenilo zatrjevanje organizacije in možnosti nadzora nad delom prokurista. Ali je tožeča stranka imela urejen protokol vpisovanja zadev in če ga je imela kako je direktor na njegovi podlagi izvajal nadzor nad delom prokurista, je stvar dokazovanja, predvsem z zaslišanjem udeleženih. Tega sodišče prve stopnje ni izvedlo, kljub dokaznemu predlogu tožeče stranke, kar utemeljeno graja v pritožbi. V skladu s prvim odstavkom 116. člena ZPP v primeru, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka.

7.Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje ni moglo samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS. Izvedba dokazov je primarna naloga sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP).

8.V novem postopku naj sodišče prve stopnje zasliši vsaj direktorja in nekdanjega prokurista. Ugotovi naj, ali je imela tožeča stranka urejen protokol poslovanja, kako je direktor na njegovi podlagi izvajal nadzor nad delom prokurista, ali je prokurist brisal komunikacijo in predvsem ali je prikril prejem sklepa o ustavitvi postopka. Princip pomembnosti poudarja, da je intenziteta nadzora odvisna zlasti od teh treh dejavnikov: velikosti, vrste dejavnosti in organiziranosti podjetja, pa tudi množice predpisov, ki jih mora podjetje spoštovati, od pomena posamezne naloge (pomembnejša je naloga, večji mora biti nadzor) in okoliščin, povezanih z osebo delavca (delavci, ki naloge šele prevzemajo, potrebujejo večji nadzor kot delavci, ki že imajo izkušnje in se so ob tem v preteklosti izkazali kot zanesljivi).

9.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1(1) Sklep VS RS III Ips 2/2022, ki se sklicuje na P. Podgorelec, Odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe po ZGD-1, Pravosodni bilten, 2013, št. 1, str. 93.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 116, 116/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.