Jedro

Po določilu 1. odstavka 114. člena zakona o splošnem upravnem postopku vsaka stranka praviloma sama trpi svoje stroške, ki jih ima zaradi postopka, med katerimi zakon posebej omenja stroške tudi za pravno zastopanje in strokovno pomoč. Stroški za pravno zastopanje se povrnejo samo, če je bilo tako zastopanje potrebno in upravičeno.

Povrnitev stroškov za pravno zastopanje prihaja v poštev le v stvareh, v katerih nastopa dvoje ali več strank z nasprotnimi interesi.

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi in se odločba tožene stranke z dne 20.9.1995 v točki II. izreka odpravi v delu, v katerem je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi podružnice tožene stranke v L. z dne 4.7.1995 o zavrnitvi zahteve za plačilo zakonitih zamudnih obresti.

II. V ostalem se tožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Podružnica tožene stranke v L. je z nadomestnim sklepom o ustavitvi izvršbe z dne 4.7.1995 ustavila postopek izvršbe in odpravila že opravljena izvršilna dejanja, na podlagi česar je bila vrnjena tožeči stranki vsa glavnica, ne pa zamudne obresti niti stroški zastopanja v postopku.

Tožena stranka je pritožbo tožeče stranke proti prvostopnemu sklepu zavrnila kot neutemeljeno in sicer pod točko II. odločbe z dne 20.9.1995. Proti tej odločbi tožene stranke vlaga tožeča stranka tožbo smiselno zaradi kršitve materialnega in formalnega zakona ter predlaga plačilo zahtevanih zamudnih obresti in stroškov zastopanja v postopku, se pravi, da zahteva odpravo spodbijane odločbe v tem obsegu.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga njeno zavrnitev.

V kolikor tožeča stranka zahteva plačilo zamudnih obresti od že vrnjene glavnice, je tožba utemeljena. Tožena stranka v svoji odločbi ni obrazložila, zakaj meni, da tožeči stranki ne pripadajo zakonite zamudne obresti od glavnice, ki je bila na podlagi prvotnega sklepa o dovolitvi izvršbe odtegnjena tožeči stranki, nato pa po razveljavitvi izvršilnega naslova vrnjena tožeči stranki z že omenjenim prvostopnim sklepom Podružnice v L. z dne 4.7.1995 oziroma že pred tem, na podlagi sklepa o ustavitvi izvršbe z dne 12.6.1995. Po določilu 2. odstavka 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku je organ, ki odloča o stvari, dolžan obrazložiti, zakaj ni ugodil kakšnemu zahtevku stranke. Že glede na to je bilo treba izpodbijano odločbo tožene stranke, kolikor se nanaša na zahtevo tožeče stranke za plačilo zamudnih obresti od glavnice, odpraviti v skladu z določilom 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka glede plačila zamudnih obresti upoštevati določbo 1. odstavka 66. člena zakona o prometnem davku, da ima davčni zavezanec, od katerega je bil izterjan prometni davek, ki ga ni bil dolžan plačati, pravico do zamudnih obresti.

Pač pa ni utemeljena tožba tožeče stranke za plačilo stroškov zastopanja v postopku. Po določilu 1. odstavka 114. člena zakona o splošnem upravnem postopku namreč vsaka stranka praviloma sama trpi svoje stroške, ki jih ima zaradi postopka, med katerimi zakon posebej omenja stroške tudi za pravno zastopanje in strokovno pomoč. Stroški za pravno zastopanje se povrnejo samo, če je bilo tako zastopanje potrebno in upravičeno, kot sledi to iz 3. odstavka 114. člena citiranega zakona. Pravno zastopanje v upravnem postopku ni predpisano. Povrnitev stroškov za pravno zastopanje prihaja v poštev le v stvareh, v katerih nastopa dvoje ali več strank z nasprotnimi interesi, za kar pa v danem primeru ne gre (tako tudi sodna praksa, glej Androjna: Upravni postopek in upravni spor, Ljubljana 1985, str. 120). Stroške pravnega zastopanja mora torej trpeti tožeča stranka sama. To velja tudi za stroške, ki jih tožeča stranka zahteva v računskem upravnem sporu, kajti po določbi 61. člena zakona o upravnih sporih trpi v tem postopku vsaka stranka svoje stroške.