Jedro

Toženka je pravilno ugotovila, da iz prošnje, njenih prilog in pridobljenih podatkov izhaja, da je tožnica upokojenka z dvema pokojninama v skupni mesečni višini 540,18 EUR, kar pomeni, da ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev BPP. Dolgovi oziroma negativno stanje na banki ne vplivajo na ugotovljeno višino dohodkov, ker za to ni pravne podlage.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki prvega pravnega nasveta v zvezi z razdružitvijo premoženja pri dedovanju. V obrazložitvi se tožena stranka sklicuje na 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči. Pojasnjuje, da se v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZBPP šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. Minimalni dohodek znaša 265,22 EUR, dvakratnik minimalnega dohodka je potem 530,44 EUR. Iz prošenj, njenih prilog in podatkov, ki jih je pridobila tožena stranka, izhaja, da je tožnica upokojenka z dvema mesečnima pokojninama v skupni mesečni višini 540,18 EUR. Povprečni mesečni dohodki tožnice v višini 540,18 EUR presegajo dovoljeno zakonsko mejo oziroma finančni cenzus. Povprečni mesečni dohodek tožnice tako presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka v višini 530,44 EUR, ki je določen kot finančni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka še pojasnjuje, da se od njenega dohodka odštejejo le izplačane preživnine v višini izvršljivega naslova, medtem ko se kredit in splošni življenjski odhodki ne upoštevajo kot odhodek.

Tožnica v tožbi navaja, da je napaka pri navajanju minimalnega dohodka, saj velja, da od 1. julija 2014 dalje njegova vsota znaša 269,20 EUR, dvakratnik osnovnega zneska pa je potem 538,40 EUR. Njen povprečni mesečni dohodek v višini 540,18 EUR tako presega dovoljeno zakonsko mejo oziroma finančni cenzus za 1,78 EUR. Ima tudi 1.400,00 EUR negativnih stanj na banki, ki jih ne more pokriti. Zadolžila se je zaradi pokopa moža. Nadalje opisuje, za kakšen postopek je zaprosila za brezplačno pravno pomoč. Tožnica smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da četudi bi se upoštevalo spremenjeni osnovni znesek minimalnega dohodka, bi tožnica še vedno presegala določen finančni cenzus, kot tudi sama ugotavlja v tožbi. Ne glede na to pa se je na dan izdaje odločbe še vedno uporabljal sklep o uskladitvi osnovnega zneska minimalnega dohodka iz leta 2013. Novi sklep, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 55/2014 z dne 21. 7. 2014, bi lahko bil znan toženi stranki šele z dnem objave, nikakor pa ni bilo mogoče brez pravne podlage odločiti že dne 14. 7. 2014. Tudi iz samega sklepa o uskladitvi osnovnega zneska minimalnega dohodka izhaja, da se začne uporabljati šele 1. 8. 2014. Tožnica pa je bila tudi že v sami odločbi opozorjena, da se splošni življenjski stroški in kredit ne upoštevajo kot odhodek in nimajo vpliva na finančni položaj tožnice. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

ZBPPP v 13. členu določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica glede na navedeno določilo ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede navedenega sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da iz prošnje, njenih prilog in podatkov, ki jih je pridobila tožena stranka, izhaja, da je tožnica upokojenka z dvema mesečnima pokojninama v skupni mesečni višini 540,18 EUR. Povprečni mesečni dohodki tožnice presegajo dovoljeno zakonsko mejo oziroma finančni cenzus.

Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, da je tožena stranka upoštevala napačen minimalen dohodek in da bi kot osnovni znesek minimalnega dohodka morala upoštevati znesek 269,20 EUR. V Uradnem listu RS št. 55/2014 z dne 21. 7. 2014 je bil objavljen sklep o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2014, kjer je res določeno, da od 1. 7. 2014 znaša 269,20 EUR, vendar pa pod točko II piše, da se usklajen znesek iz prejšnje točke uporablja od 1. 8. 2014. Izpodbijana odločba pa je bila izdana pred tem, in sicer 14. 7. 2014, tako da je tožena stranka uporabila pravi znesek. Tožena stranka ima prav, ko zatrjuje, da četudi bi bil uporabljen znesek 269,20 EUR, bi tožnica še vedno presegala dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.

V zvezi z tožničinimi navedbami o tem, da ima negativno stanje na banki in da je zadolžena, pa sodišče pojasnjuje, da dolgovi in stanje na bančnih računih ne vplivajo na ugotovljeno višino dohodkov, ker ni pravne podlage zato, da bi se jih upoštevalo.

Do tožbenih navedb o tem, zaradi česa tožnica potrebuje brezplačno pravno pomoč, pa se sodišče ne opredeljuje, ker te navedbe niso relevantne za ta postopek, ker je bila prošnja zavrnjena zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja.

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.