Jedro

V opisu ni z ničemer konkretizirana zaupnost izjave. Dejanje, kot se očita obtožencu, ob izostanku te konkretizacije nima vseh znakov kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po drugem odstavku 137.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženega A. A. iz razloga po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprosti obtožbe, da je zvočno snemal njemu namenjeno zaupno izjavo drugega brez njegovega soglasja z namenom, da bi tako izjavo zlorabil in omogočil, da se tretja oseba s tem posnetkom neposredno seznani, s tem, da je dne 31.8.2014 v dežurni sobi Doma X. med popoldanskim odmorom brez njihovega soglasja na svoj mobilni telefon zvočno posnel pogovor med B. B., C. C., Č. Č., D. D., E. E. in F. F. o razmerah pri delodajalcu in na njihovih delovnih mestih, pri čemer je bil pogovor namenjen tudi njemu z namenom, da bi posnetek posredoval sodelavcem, na katere se je zaupni pogovor nanašal in s tem povzročil trenja med zaposlenimi ter nezaupanje delodajalca do zaposlenih in je nato omogočil, da so zaposleni v Doma X., med katerimi so bili G. G. ter večina medicinskih sester poslušali posnetek, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po drugem odstavku 137. člena KZ-1. II. Zasebne tožilke se s premoženjskopravnimi zahtevki na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP napoti na pravdo.

III. Zasebne tožilke so dolžne na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovih zagovornikov.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo II K 16900/2015 z dne 20.6.2016 je Okrajno sodišče v Ljubljani obdolženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po drugem odstavku 137. člena KZ-1 in mu izreklo denarno kazen v višini 130 dnevnih zneskov po 20,00 EUR, to je 2.600,00 EUR, ki jo mora obdolženec plačati v roku treh mesecev. Odločilo je tudi, da mora obdolženec po prvem odstavku 95. člena ZKP plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke zasebnih tožilk in nagrado ter potrebne izdatke njihovega pooblaščenca, oškodovanke pa je na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP s premoženjskopravnimi zahtevki napotilo na pravdo.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil obdolženec A. A. iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ga oprosti očitanega mu kaznivega dejanja, podredno pa, da sodbo razveljavi in vrne v odločanje drugi sodnici sodišča prve stopnje.

3. Pritožbo so vložili tudi zagovorniki obdolženca iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podredno pa, da obdolžencu izreče pogojno denarno kazen oziroma izreče denarno kazen v nižjem znesku.

4. V zvezi z obema pritožbama so pooblaščenci zasebnih tožilk, odvetniki Odvetniške pisarne Y. iz K. v odgovoru predlagali, da višje sodišče obe pritožbi zavrne kot neutemeljeni in izpodbijano sodbo potrdi.

5. Pritožbi obdolženca in njegovih zagovornikov sta utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče ne more odreči pravilnosti pritožbenih navedb obeh pritožnikov, ki zatrjujeta, da ni šlo za zaupno izjavo. Zasebna tožba obdolžencu namreč očita, da je zvočno snemal njemu namenjeno zaupno izjavo drugega, ko je posnel pogovor med B. B., C. C., Č. Č., D. D., E. E. in F. F. dne 31.8.2014 v dežurni sobi Doma X. med popoldanskim odmorom o razmerah pri delodajalcu in na njihovih delovnih mestih. Opis kaznivega dejanja, ki sicer predstavlja okvir za ugotavljanje dejanskega stanja kot ga zatrjuje zasebna tožba, mora biti v tolikšni meri konkretiziran, da sodišču omogoči pravno vrednotenje ter sklepanje o obstoju oz. neobstoju kaznivega dejanja. Opis, kot izhaja iz zasebne tožbe in nato iz izreka izpodbijane sodbe pa vsebuje zgolj abstraktni del opisa tega kaznivega dejanja „da je zvočno snemal njemu namenjeno zaupno izjavo drugega ...“, medtem ko v konkretnem opisu razen zapisa „... se je zaupni pogovor nanašal“, ne vsebuje nikakršne konkretizacije glede zaupnosti izjave. Pritožbeno sodišče zaključuje, da dejanje, ki se očita obdolžencu, ni kaznivo dejanje, saj v opisu dejanja ni z ničemer konkretizirana zaupnost izjave, ko pa je prav zaupnost izjave znak kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po drugem odstavku 137. člena KZ-1. Očitek v opisu dejanja zasebne tožbe, da je obdolženec nepooblaščeno posnel pogovor „o razmerah pri delodajalcu in na njihovih delovnih mestih“ pa je v tolikšni meri splošen, da ne predstavlja konkretizacije zaupnosti izjave.

7. Ker je pritožbeno sodišče na podlagi zgoraj navedenega ugotovilo, da dejanje, kot je opisano v zasebni tožbi ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, ki se očita obdolžencu, je pritožbi obdolženca in njegovih zagovornikov ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženega A. A. iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po drugem odstavku 137. člena KZ-1. Upoštevaje okoliščino, da je pritožbeno sodišče obdolžencu izreklo oprostilno sodbo, pa se do nadaljnjih pritožbenih trditev obeh pritožnikov ni opredeljevalo.

8. Ker so zasebne tožilke zoper obdolženca priglasile tudi premoženjskopravne zahtevke, pritožbeno sodišče pa je obdolženca oprostilo, je na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP odločeno, da se oškodovanke s premoženjskopravnimi zahtevki napoti na pravdo.

9. Glede na izid tega kazenskega postopka morajo na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP zasebne tožilke plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovih zagovornikov.