Jedro

Če je bila pritožba v upravnem postopku zavržena kot prepozna, lahko tožnik v upravnem sporu izpodbija le sklep o njenem zavrženju.

Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vroča njemu in se šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za okolje in prostor zavrglo pritožbo tožnika zoper odločbo Upravne enote Izola št. 351-49/2019-17 z dne 11. 10. 2019 kot prepozno. V skladu z ustaljeno sodno prakso glede vročanja je ugotovilo, da se po 87. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitev začne teči rok, vročajo osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če se vročitev ne da opraviti tako, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15. dneh (tretji odstavek 87. člena ZUP). Če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15. dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku naslovnika (četrti odstavek 87. člena ZUP). V konkretni zadevi je bila vročitev tako opravljena 31. 10. 2019. S 1. 11. 2019 je začel teči 15-dnevni rok za vložitev pritožbe (100. člen ZUP) in je tako rok potekel 18. 11. 2019. Pritožba tožnika, ki jo je vložil priporočeno dne 19. 11. 2019, je torej prepozna.

2. Tožnik je vložil tožbo 13. 3. 2020 v kateri navaja, da je tožena stranka zavrgla pritožbo tožnika zoper odločbo Upravne enote Izola o zavrnitvi zahteve za legalizacijo objekta daljšega obdobja z dne 11. 10. 2019, pri čemer je kot razlog navedla zamudo pri vlaganju pritožbe zaradi fikcije vročanja odločbe Upravne enote Izola pooblaščenki tožnika. Poudarja, da je sodna praksa nesporna glede vročanja in vprašanja, kdaj nastopi fikcija vročitve po preteku 15 dni ali 16. dan po 15. dnevu, ko lahko naslovljenec tudi dejansko prevzame pošiljko, ne pa tudi, če 15. dan poteka roka pošte ni mogoče prevzeti, kot je bilo to v konkretnem primeru. Poudarja, da je 31. 10. 2019 nastopil 15. dan in zadnji dan možnega prevzema pošiljke, ki pa je bil državni praznik in dela prost dan. Enako je bil v petek 1. 11. 2019, zato je vprašanje, kdaj je mogoče pošiljko 15. dan sprejeti. Meni, da je kot fikcijo vročitve mogoče določiti 4. 11. 2019, saj je bil to prvi delovni dan, ko je pošta po 14. dnevu tudi pričela z delom. Vsaka drugačna razlaga pomeni kršitev enakosti pred zakonom in poseg v ustavne pravice do poštenega in enakega obravnavanja pred zakonom. Kolikor 15. dan pošiljke ni mogoče sprejeti, tudi fikcija vročanja ne nastopi. V pisemski kuverti je jasno navedeno, da je bilo vročanje opravljeno 4. 11. 2019 okoli 9. zjutraj, takrat pa je tudi nastopila fikcija vročitve. Glede na navedeno meni, da je bila pravočasno vložena pritožba.

3. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

**K točki I izreka:**

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet tega upravnega spora je odločitev drugostopenjskega upravnega organa, ki je s svojim sklepom kot prepozno zavrgel tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Izola o zavrnitvi zahteve za legalizacijo objekta daljšega obdobja. Gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zato ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Če je bila pritožba v upravnem postopku zavržena kot prepozna, lahko torej tožnik v upravnem sporu izpodbija le sklep o njenem zavrženju.1

6. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna.

7. ZUP v 68. členu določa, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev po prejšnjem odstavku za opravljena z dnem, ko naslovnik prevzame dokumente. Če dokumente ne prevzame v 15. dneh velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja. Po določbi 88. člena ZUP se, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vroča njemu, vročitev pa se opravi tako, kot je predpisano v členih 83 do 87 ZUP in se šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Vročitev pooblaščenki tožnika je bila v konkretnem primeru opravljena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena ZUP, in sicer je bil poskus vročitve opravljen 16. 10. 2019, ker pa se osebna vročitev po prvem odstavku 87. člena ni dala opraviti, je vročevalec pri pooblaščenki tožnika pustil pisno sporočilo v hišnem predalčniku z navedbo, kje se dokument nahaja in da ga lahko prevzame v 15. dneh, z začetkom tega roka 17. 10. 2019. 8. Med strankama ni sporno, da je bila vročitev poskušana dne 16. 10. 2019 oziroma tožnik tega dejstva ne prereka, zato se šteje za priznano (v skladu z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi z 22. členom ZUS-1). Prav tako ni sporno, da je vročevalec pooblaščenki v hišnem predalčniku pustil pisno sporočilo, kje se dokument nahaja in da ga lahko prevzame v 15. dneh z dnem teka roka 17. 10. 2019. Ker pooblaščenka pošiljke ni prevzela, velja vročitev za opravljeno s dnem preteka tega roka, in sicer ne glede na to, na kateri dan se ta rok izteče (fikcija vročitve nastopi tudi v soboto, nedeljo in praznik) in je bila tako vročitev opravljena 31. 10. 2019. S 1. 11. 2019 je začel teči 15-dnevni rok za vložitev pritožbe (100. člen ZUP) in je tako rok potekel 18. 11. 2019. Po prvem odstavku 101. člena ZUP začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki Republike Slovenije ali dneva prosti dnevi v Republiki Sloveniji. Ker je pritožba bila vložena po pooblaščenki priporočeno 19. 11. 2019 je tako prepozna in jo je drugostopenjski organ v skladu v 246. členom ZUP pravilno zavrgel. 9. Neutemeljene so tožnikove navedbe, da v primeru, ko stranka v 15-dnevnem roku ne prevzame dokumenta, vročitev velja opravljeno z dnem, ko pošta dejansko vloži kuverto v hišni predalčnik oziroma ko do vročitve dejansko pride. Že zakonsko besedilo četrtega odstavka 87. člena ZUP oziroma besedna zveza „z dnem preteka tega roka“ kaže na to, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je ta bil vročen, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je 15. dan in ne kasneje kot zatrjuje tožnik. Že jezikovna razlaga navedene določbe 87. člena daje odgovor na to.2 Tudi ustaljena sodna praksa stoji na stališču, da fikcija vročitve nastopi s pretekom zadnjega, 15. dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo. Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v Republiki Sloveniji, kar izhaja iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča z dne 14. 1. 2015. Fikcije vročitve ni mogoče povezovati s trenutkom, ko je bilo sodno pisanje po poteku roka za dvig (na pošti) puščeno v hišnem predalčniku.

10. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na zakonu. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je o zadevi odločilo na seji, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1; o tem 7. in 8. točka obrazložitve), pač pa le pravno vprašanje o začetku teka roka pri fikciji vročitve, ki je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

**K točki II izreka:**

11. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi namreč vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Prim. Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 245-246. 2 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 66/2019 z dne 4. 9. 2019; II Ips 39/2019 z dne 11. 4. 2019; I Up 69/2019 z dne 26. 11. 2019.