9. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 15. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRps 5835/2004 z dne 2. 2. 2005 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Ljubljana št. P-7252/04 z dne 28. 5. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S prvostopenjsko odločbo je bila pritožnica spoznana za odgovorno storitve cestnoprometnega prekrška po sedmem odstavku 120. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP). Izrečeni sta ji bili denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev 2., 14., 22. člena in tretje alineje 29. člena Ustave, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo prava. Navaja, da je sodišče sledilo le izjavi policista, ni pa upoštevalo njene izjave in navedbe. Sodišče naj bi uporabilo le navedbe, ki so ji v breme. Odločitev sodišč povzroča po mnenju pritožnice le nezaupanje v pravo in dvom v nepristransko in pošteno sojenje ter ne prispeva k varnosti in preventivi v cestnem prometu. Odločitev sodišča naj bi bila očitno samovoljna in arbitrarna in za pritožnico krivična. Pritožnica meni, da je materialno pravo nepravilno uporabljeno v nasprotju s smislom pravne norme ter namenom zakonodajalca. Pritožnica navaja, da dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani odločbi razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato Ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava.

4.V obrazložitvi prvostopenjske odločbe o prekršku je Sodnik za prekrške navedel, da je pritožnica ravnala z direktnim naklepom, da se je zavedala, da bi morala opraviti preizkus alkoholiziranosti, tega pa je odklonila. Višje sodišče je na pritožničine pritožbene navedbe odgovorilo ter posebej navedlo, da nima pomislekov glede pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja prekrška. Takšni svoji odločitvi sta sodišči oprli na razlago Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. – ZP) ter novega Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – ZP-1), ki ji ni mogoče očitati arbitrarnosti, zato pritožnici ni bilo poseženo v pravico iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave).

5.Vsebinska obravnava pritožničinega očitka kršitve tretje alineje 29. člena Ustave ni bila mogoča. Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS je eden od pogojev za dopustnost ustavne pritožbe tudi ta, da so zoper izpodbijani akt izčrpana vsa pravna sredstva, kar ne pomeni le, da mora pritožnik že pred vložitvijo ustavne pritožbe vložiti vsa dopustna pravna sredstva, temveč tudi, da mora pravna sredstva izčrpati po vsebini. To pomeni, da mora že v teh pravnih sredstvih uveljavljati tiste kršitve, na katere se nato sklicuje v ustavni pritožbi (tako npr. v odločbi št. Up-41/96 z dne 25. 4. 1996, OdlUS V, 69). Iz pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo o prekršku je razvidno, da tega očitka pritožnica v pritožbi ni uveljavljala. To pomeni, da ni podana procesna predpostavka vsebinskega izčrpanja pravnih sredstev za obravnavanje tega očitka v postopku z ustavno pritožbo.

6.Pritožničinega očitka, da je bila z izpodbijanima odločbama kršena določba 2. člena Ustave, v okviru postopka z ustavno pritožbo ni mogoče ocenjevati. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navedena določba se ne nanaša na posamične človekove pravice ali temeljne svoboščine.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer