13. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A. & družbeniki, trgovsko podjetje, d.n.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 27. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. A. & družbeniki zoper delni sklep in delno sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 64/2003 z dne 13. 1. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 544/2001 z dne 15. 1. 2003 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. VIII Pg 414/96 z dne 29. 11. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v gospodarskem sporu zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice (prej tožnice), ki se je nanašal na ugotovitev, da ne obstaja njena poroštvena zaveza, ter na izročitev treh akceptnih nalogov, na plačilo odškodnine in na plačilo 264.783,19 SIT. Višje sodišče je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je revizijo v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da ne obstaja poroštvena zaveza, na izročitev treh akceptnih nalogov in na plačilo 264.783,19 SIT zavrglo, v delu, ki se nanaša na plačilo odškodnine, pa zavrnilo. Odločitev o zavrženju revizije je sprejelo na podlagi stališča, da se uveljavljani zahtevki opirajo na različno dejansko in pravno podlago, nobeden od njih pa ne presega zakonsko določenega praga za dovoljenost revizije.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi nasprotuje temu stališču in vztraja, da zahtevki izhajajo iz iste dejanske in pravne podlage. Zato bi vrednosti posameznih zahtevkov morale biti seštete, s tem pa revizija dovoljena. Razlaga Vrhovnega sodišča naj bi bila v nasprotju tudi s siceršnjo uporabo seštevka tožbenih zahtevkov za določanje stvarne pristojnosti sodišča (41. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). Zato naj bi bila kršena 2. in 22. člen Ustave. Pritožnica se poleg tega ne strinja z oceno sodišča, po kateri je poroštvena pogodba, v kateri je navedena številka kreditne pogodbe, zadostila načelu pisnosti. Poleg tega naj bi v konkretnem primeru šlo za pooblastilno razmerje, saj banka brez pisnega pooblastila pritožnice ne bi mogla predložiti takratni Agenciji za plačilni promet naloga v njenem imenu. Po njenem mnenju stališče, na katerem temelji izpodbijana sodba, ne krši samo temeljnih načel obligacijskega prava, temveč pomeni kršitev javne koristi, s tem pa kršitev 74. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ker 2. člen Ustave neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj ni mogoče sklicevati za utemeljevanje ustavne pritožbe.

4.Pritožnica izpodbija odločitev Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije, ker vrednost tožbenih zahtevkov ni presegla zakonsko določene meje za dovoljenost revizije. Pritožnica torej zatrjuje napačno uporabo procesnega prava, ki ne more biti predmet presoje v postopku z ustavno pritožbo.

5.Navedbe pritožnice, ki se nanašajo na odločitev o zavrnitvi revizije po vsebini pomenijo zgolj izpodbijanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in uporabe materialnega prava. To pa glede na 3. točko obrazložitve ne more biti predmet presoje v postopku z ustavno pritožbo.

6.Pritožnica zatrjuje tudi kršitev pravice do svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena Ustave, vendar očitane kršitve ne utemelji. Zavrnitev tožbenega zahtevka pa sama po sebi ne more pomeniti kršitve te ustavne določbe.

7.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot to zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić