Jedro

Stranka mora pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj s tem dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Če sodišče oceni, da stranka ni navedla vseh pravno odločilnih dejstev oziroma ni ponudila ustreznih ali popolnih dokazov zanje, je dolžno stranko na to opozoriti. Šele če stranka na poziv sodišča ne odreagira, lahko sodišče zavrne izvedbo predlaganega dokaza.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, s katerim je od tožencev zahtevala solidarno plačilo 4.155,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Tožnici je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožencev v znesku 862,42 EUR.

2. Tožnica v pravočasni pritožbi sodbo sodišča prve stopnje izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče zavzelo napačno stališče, da ni upravičena do vrnitve ukradenega denarja s strani tožencev. Če bi sodišče vpogledalo v kazenski spis, ki potrjuje njene navedbe, ne bi prišlo do takega zaključka. Prvostopenjsko sodišče bi moralo sprejeti ustrezne zaključke ter zavzeti stališče v obravnavani zadevi šele po izvedbi vseh dokazov in njihovi oceni. Ker je sodišče obšlo odločilne dokaze, je sprejelo tudi povsem napačno vsebinsko odločitev ter kršilo materialno pravo. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Toženci v odgovoru na tožbo odgovarjajo na pritožbene navedbe tožnice in predlagajo zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožničin dokazni predlog z vpogledom v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Km 295/2007, ker tožnica svojega dokaznega predloga ni substancirala, tj. ni navedla, vpogled v katere listine v kazenskem spisu predlaga in zakaj. Sicer drži, da mora v skladu z ustaljeno sodno prakso pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis stranka določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj s tem dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. (1) Toda v pravdnem postopku je kot omilitev razpravnega načela z 285. členom ZPP uveljavljeno načelo materialno-procesnega vodstva, ki se razteza tudi na področje navajanja dejstev in prelaganja dokazov. Če sodišče oceni, da stranka ni navedla vseh pravno odločilnih dejstev oziroma ni ponudila ustreznih ali popolnih dokazov zanje, je dolžno stranko na to opozoriti.(2) V obravnavanem primeru to pomeni, da bi moralo sodišče stranko (še toliko bolj, ker je ta pravni laik) opozoriti, da je njen dokazni predlog nepopoln ter jo pozvati k dopolnitvi. Šele če stranka na poziv sodišča ne bi odreagirala, bi lahko sodišče zavrnilo izvedbo predlaganega dokaza. Ker prvostopenjsko sodišče dokaza ni izvedlo, tožnici pa je očitalo nepopoln dokazni predlog in je ni pozvalo k dopolnitvi, ji je s svojim ravnanjem odvzelo možnost obravnavanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu s prvim odstavkom 354. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem naj sodišče prve stopnje odpravi očitano kršitev.

6. Ob navedenem pritožbeno sodišče še opozarja, da obrazložitev sodišča prve stopnje (kot izhaja iz izpodbijane sodbe) o obstoju nasprotja med tožničinimi navedbami glede višine zneska ukradenega denarja in njeno izpovedbo ni prepričljiva. Po oceni pritožbenega sodišča je življenjsko sprejemljiva tožničina izpovedba, ko je h gotovini prištela tudi vrednost nakupovalnih bonov. Upoštevajoč navedeno tožničine tožbene navedbe, da je imela v ukradeni torbici 6.980,00 EUR z osebnimi dokumenti in M. boni v vrednosti 200,00 EUR, niso v nasprotju z njeno izpovedbo, da je imela v ukradeni torbici skupno 7.180,00 EUR, temveč jo, nasprotno, potrjujejo. Poleg navedenega je življenjsko sprejemljivo, da povprečen človek ob izgubi ali tatvini denarnice oziroma torbice niti ne ve za natančen zneska denarja, ki ga je imel v njej, zato morebitnih malenkostnih odstopanj ali negotovosti pri izpovedbi zgolj zaradi tega ni mogoče šteti zaslišanemu v škodo.

7. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku prav tako kršilo določila ZPP, ker ni zaslišalo vseh strank. Iz predmetnega spisa izhaja, da je zaslišalo le tožnico in enega od tožencev, opustitve zaslišanja preostalih dveh tožencev pa v razlogih sodbe ni obrazložilo. Pritožbeno sodišče opozarja, da je zaslišanje strank dvostranski dokaz, zato bo moralo prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku odpraviti tudi to kršitev ter pred ponovno odločitvijo zaslišati vse tožence in tudi na podlagi njihovih izpovedb znova oblikovati dokazno oceno.

8. Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

(1) Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 6. 5. 2004, opr. št. II Ips 231/2003. (2) Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Up-312/03, z dne 15. 9. 2006.