Jedro

Predmet postopka z zahtevo za izredno omilitev kazni ni presoja primernosti izrečene kazni na podlagi dejstev, ki so bila sodišču ob izrekanju sodbe znana.

Izrek

Zahteva za izredno omilitev kazni se zavrne. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Obsojeni A.A. je bil z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo spoznan za krivega kaznivega dejanja spolnega nasilja po prvem odstavku 181. člena KZ ter nadaljevanega kaznivega dejanja spolne zlorabe slabotne osebe po prvem odstavku 182. člena KZ. Izrečena mu je bila enotna kazen 11 mesecev zapora.

2. Zahtevo za izredno omilitev kazni, ki jo naslovi s "prošnja za izredno omilitev kazni" vlaga obsojenec sam. Navaja, da storitev kaznivega dejanja obžaluje, nevarnost, da bi dejanje ponovil ne obstaja več, v času od storitve kaznivega dejanja si je ustvaril novo družino, ki ji zagotavlja materialno blagostanje. V zunajzakonski skupnosti se mu je rodil sin, ki obiskuje drugi razred devetletke in potrebuje več skrbi in vzgoje. V skupnem gospodinjstvu živi tudi partnerkina 26 let stara hči, ki zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju potrebuje posebno obliko pomoči. Zaradi njegove odsotnosti je celotno breme padlo na njegovo zunajzakonsko partnerko, ki se je znašla v težki situaciji. Glede na njegov odnos do storjenega kaznivega dejanja, urejenost in nastalo družinsko situacijo sodišču predlaga izredno omilitev kazni prestajanja zapora.

3. Gradivo, zbrano v postopku po četrtem odstavku 419. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je bilo vročeno obsojencu, ki se o njem ni izjavil. 4. Po določbi 417. člena ZKP je omilitev pravnomočno izrečene kazni dovoljena, če se po pravnomočnosti sodbe pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba izrekala, ali so bile, pa sodišče zanje ni vedelo, ki pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe.

5. Okrožno sodišče v Krškem je pri izreku sodbe z dne 28.6.2007 vedelo, da obsojenec živi v zunajzakonski skupnosti, kot olajševalne okoliščine pri odmeri kazni pa je upoštevalo, da je oče dveh mladoletnih, nepreskrbljenih otrok, za katere skrbi, poleg tega pa skrbi še za otroka svoje partnerke, ki je 50% invalid in ki pri petindvajsetih letih ni sposobna skrbeti zase. Prav tako je upoštevalo, da je ob izreku sodbe od dejanja minilo že skoraj osem let, da obdolženec v tem času ni ponavljal kaznivih dejanj, da doslej še ni bil kaznovan ter da ima urejeno življenje (stran pet in devet prvostopne sodbe). Za enake olajševalne okoliščine je vedelo tudi pritožbeno sodišče ter jih pri odločitvi o kazenski sankciji upoštevalo (stran šest drugostopne sodbe). Predmet postopka s tem izrednim pravnim sredstvom ni presoja primernosti izrečene kazni na podlagi dejstev, ki so bila sodišču znana, zato v zahtevi navedene okoliščine izredne omilitve kazni ne opravičujejo. Prav tako ne predstavlja razlog za izredno omilitev kazni obsojenčevo obžalovanje storjenega kaznivega dejanja, povečane obremenitve njegove zunajzakonske partnerice v zvezi s skrbjo za družino pa so pričakovana posledica izrečene prostostne kazni.

6. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da pogoji za izredno omilitev kazni niso izpolnjeni, saj obsojenec ni izkazal obstoja novih okoliščin ali obstoja okoliščin, za katere se ob izreku sodbe ni vedelo, oziroma navedene okoliščine ne opravičujejo izredne omilitve kazni, je bilo potrebno na podlagi 6. odstavka 419. člena ZKP zahtevo obsojenca iz zgoraj navedenih razlogov zavrniti.

7. Obsojenec prestaja kazen zapora in skrbi za mladoletnega sina, zato ga je Vrhovno sodišče v skladu s četrtim odstavkom 95. člena ZKP v zvezi s 98.a členom ZKP oprostilo povrnitve stroškov, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, to je plačila sodne takse.